Nov slovenski film Izhod

Včeraj sem imel priložnost obiskati premiero novega slovenskega filma Izhod, pod katerega se je podpisal režiser Dejan Babosek in neodvisna (to pomeni, da so sredstva za film pridobivali sami, kar je pri nas in v teh časih seveda vse prej kot enostavno) hiša Influenz Pictures.

Film je opisan kot »sodobna satirična akcijsko komična drama« in vsi vemo, a preveč vsega ni nujno dobro. Zgodba na kratko – dva mlada para, obremenjena z današnjim duhom nestanovitnosti, ima vsega dovolj in išče svoj izhod. Priložnost jim ponudi bratranec enega od glavnih akterjev in jih povabi k sebi na tropski otok, a ko se junaki odločijo za usodni korak, ugotovijo, da njihovega denarja v banki ni. Slaba investicija. Se zgodi. Smola. Seveda zveni znano! Odločijo se za maščevanje oz. želijo svoj denar nazaj, zato se po tehtanju in cincanju odločijo banko oropati. Tu bom z opisom vsebine prenehal, seveda pa si oglejte napovednik filma, ki bo razodel še kaj.

Že po ogledu napovednika vam bo jasno, da so želeli ustvarjalci vedno zahtevnemu slovenskemu občinstvu ponuditi nekaj drugačnega, posebnega, odličnega in v določeni meri jim je tudi uspelo. A vseeno ima film po mojem mnenju kar nekaj lukenj.

Prva je razmeroma trhla zgodba. Štirje mladi, seveda vsak s svojimi sanjami, ki so postale bridka resničnost in imajo dovolj vsega. V službah najbolj resni in odgovorni niso, še vedno pa si lahko privoščijo drage izhode, popivanje in drogiranje. Na nek žalostna slika današnje »mladine«, ki bi pravice, ne zaveda pa se dolžnosti. Glavnemu junaku so starši pustili bajen znesek denarja (do katerega so prišli z ekonomsko spretnostjo), ki ga naivno vloži v obetaven projekt in seveda na koncu ostane brez vsega. Tudi sam sem sicer mnenja, da bi pri nas najhujši zločin (recimo spektakularen rop, atentat ali kaj podobnega) izvedel nekdo neznan – pač človek z ulice; a vseeno to ni tako preprosto. Hej, gremo oropat banko. Pa gremo kar tisto ta glavno, nasproti parlamenta. Kaj potrebujemo? Nekaj orožja, nekaj načrtov, avto za pobeg, v dobri formi moramo biti in to je v bistvu to. Ne gre tako preprosto, sploh pa, če se tega lotijo štirje nadebudneži.

Druga, že kar standardna težava slovenskega filma so dialogi. Ti so, ali napisani in govorjeni v tako slovnično pravilni slovenščini, da boli glava ali pa je sleng tako pretiran, da ni nikomur nič jasno. V Izhodu velja slednje. Pa pustimo način govorjenja … dialog preprosto ne teče, ni spontanosti, naravnosti, vse je pretirano, naučeno. Čudne praznine, premori … In to ni težava zgolj filmov, ampak tudi naših serij.   

Izbor igralcev, khm khm … dobro, glavni igralec Aljoša Kovačič premore tisto nekaj, tudi, ko se pojavi v prostoru in ne zgolj na platnu. Njemu verjameš. Daleč najboljši je vsekakor Ludvik Bagari v tipični vlogi zdolgočasenega in zapitega policijskega inšpektorja, o kvalitetah Dragana Bjelogrlića ravno tako ne gre dvomiti, Jernej Kuntner ima morda kar preveč obrobno stransko vlogo. Potem so tu Simon Pribac, Katarina Jurkovič, Gea Erjavec, ki … Pribac in Erjavčeva sta sicer prepričljiva v banki, kjer dobro prikažeta živčnost in napetost, Jurkovičeva pa … recimo, da ima druge atribute, a niso igralski. Seveda ne smemo mimo naše zvezde – Yurija Bradaca. Vsakič, ko se je pojavil na platnu in odprl usta, se je po dvorani razlegel smeh.  Zasluženo. Če bi podeljevali zlate maline, imamo glavnega favorita. No, sta pa Bradac in Bagari odlična kot tisti standardni filmski policijski par – naveličan in utrujen ter mlad in zagnan, a seveda ne moreta sobivati niti trenutka, saj gresta drug drugemu pošteno na k…c. V stranskih vlogah se recimo pojavijo še Salome (kot ljubica pomembnega politika), pa Eva Breznikar in Alma Brdžanovič kot novinarki (ki jima v roko ne bi dal mikrofona in ju poslal pred kamere!).

Nikjer nisem zasledil podatka, koliko časa se je film snemal, a sem opazil še dve podrobnosti. Prizor, v katerem fanta in dekleti vlečejo kokain skozi tisoč tolarski bankovec , kasneje v casinoju stavo plača s stotimi evri in na strehi dan po tem mačka blažijo s pijačo Smile, za katero mislim, da je že nekaj časa ni v prodaji.

Zanimivo mi je, da ustvarjalci (glede na neodvisno nrav nastajanja projekta) niso izkoristili takorekoč neomejenih možnost sponzorskega "product placementa" - računalniki, telefoni, casionoji, avtomobili, pijača, ... poleg ponesrečenega Smileja je opaziti edino napitek Sexes (ki ga promovira Nina Pušlar), pa naš nov dnevni časopis Svet24 in pogojno Konzorcij Mladinske knjige. 

Še beseda ali dve o režiserju, Dejanu Baboseku … velika večina ga najbrž pozna kot režiserja videospotov in tudi sam sem ga spoznal, ko je režiral zanimiv videospot Spezzacuori Tinkare Kovač in spomnim se komentarja Mitje Okorna, ki mi je tedaj rekel, da vse lepo in prav, fina zgodba, fotografija, ampak zadeva nima dinamike, ni MTV-jevska, kadri so prepočasni … bilo je to tik preden je v Slovenijo prišel regionalni MTV in so vsi želeli ugajati ter delati MTV-jevske spote … No, Dejan je od takrat do danes posnel še veliko spotov, se razvijal in želja posneti film je očitno obstajala in tlela in mislim, da je edino pravilno, da je storil ta drzen korak, saj film odstopa od filmov uveljavljenih izvajalcev.

In zakaj sem uvodoma napisal, da je ustvarjalcem v določeni meri uspelo narediti drugačen in zanimiv film, potem sem pa nadaljnje štiri odstavke kritiziral? No, da boljše pustim za konec. Film Izhod (kljub pomanjkljivostim in objektivnim opažanjem ter pripombam!) je dokaz, da se v Sloveniji da in zmore. Kot je to dokazal pred leti Mitja Okorn s Tu in tam in se še vedno trudi dokazati s Članom. Žal je podpora naše države kreativnosti in želji ter volji mladih res podobna stanju, kot je prikazan v filmu. Skratka, ni je. Izmolzli te bodo, pobrali vsi voljo do življenja, kaj šele do ustvarjanja in če želiš kaj spremeniti in narediti, moraš stvari vzeti v svoje roke. In zato kapo dol ustvarjalcem, da so šli v ta rizičen projekt in ga izpeljali kot je treba. In čeprav kritiziram kvartet mladih in vidno neizkušenih igralcev, so jim dali priložnost in morda bo ta film zanje odskočna deska … v filmu je bolj ali manj uporabljena le slovenska glasba (od Leeloojamais, Anike Horvat, Trkaja, Zlatkota, do LastDayHere, Noctiferie, BitchBoysov, Elvis Jackson ipd.) …

Skratka, lahko bi napisal še marsikaj, a bi se že preveč navezal na samo vsebino in razplet filma, tega pa nočem. Napisal pa bom sledeče … prav tako kot nas slovenske komercialne radijske postaje posiljujejo s tujimi uspešnicami (samo zato, ker so tuje in so v ZDA, Angliji ali Nemčiji hiti), pa čeprav imajo na voljo dovolj kvalitetne slovenske glasbe, imamo tudi v kinih več kot preveč negledljivega hollywoodskega »pofla«, ki si ne zasluži ogleda.

Izhod si zasluži priložnost in naj mu bo to (pa tudi napisano) vzpodbuda, da bodo ustvarjali še naprej in da bo že naslednji izdelek še boljši. Samo pomislite na razliko med Tu pa tam ter Pisma Svetemu Nikolaju in ne bodite presenečeni, če bo tudi Dejan Babosek odšel iskat svojo priložnost v tujino. Bojim se, da je Slovenija zanj morda premajhna in predvsem preveč mačehovska.