Presenečenj ni več, moje nogometne romantike
je konec. Nekatere reprezentance pač še niso dovolj zrele, druge potrjujejo
dejstvo, da najboljši zmagujejo tudi takrat, ko ne igrajo najboljše in da
predtekmovanje ne pomeni veliko, če odpoveš v najpomembnejših trenutkih.
Ob vseh razburljivih tekmah, ki smo jih doslej videli na
svetovnem prvenstvu, je razburljivosti počasi konec – zdaj resnično šteje le še
rezultat – zmaga; trenerji s svojimi taktičnimi zamislimi postavijo koncept in
diktirajo tempo.
Tekme četrtfinala so bile pričakovano izenačene, nekatere
sicer manj, kot je kazal rezultat, so pa vse štiri ponudile zvrhano mero drame
in razburljivosti. Nemci so
pravzaprav vseh prvinah igrali nadigrali doslej zelo prepričljivo Francijo, ki ni mogla razviti svoje
igre, poleg tega pa niso našli niti recepta za izredno kombinatorno igro
Nemcev, ki so prikazali eno najboljših predstav na prvenstvu. Francozom se je
zgodilo prav to, kar sem tiho napovedoval – »…a vprašanje, če je ta ekipa (in
ne posamezniki) že dovolj zrela, da užene prekaljeno zasedbo Nemčije …«.
Tudi Brazilija
se je v četrtfinalu prikazala v svoji najboljši luči, še posebej prevladujoči
so bili v prvem polčasu, premoč pa so kronali tudi z zadetkoma Thiaga Silve in čudovitim golom Davida Luiza iz prostega strela. Kolumbijci so se prebudili šele po
drugem zadetku, postali veliko bolj odločni v obrambi in tudi kreativni v
napadu. Po znižanju rezultata (mladi James
Rodriguez je prevzel odgovornost in zadel iz najstrožje kazni) so nekateri
sicer še upali na izenačenje, a Brazilci presenečenja niso dovolili. Drugi
polčas so sicer zaznamovali številni razmeroma grobi prekrški – predvsem Kolumbijcev,
tekmo pa je zaznamoval grob nalet Zunige
na Neymarja, ki je obležal in zaradi
zoprne poškodbe hrbtenice že zaključil s
prvenstvom. Dejstvo je, da je bil nalet zelo grob in oster, a kaj, ko je
Neymar tekom srečanja nekajkrat »poletel« po zraku ob vsakem dotiku in mislim,
da usodnega prekrška sprva ni nihče jemal tako zelo resno. Vprašanje pa seveda
je, kako bo Brazilija igrala proti Nemčiji brez njega in tudi brez Thiaga
Silve, ki je steber obrambe, ki pa je na prvenstvu že nekajkrat pokazala ne le
razpoke, ampak kar luknje …
Tretje četrtfinale med Argentino in Belgijo je ravno tako ob dokaj bledi predstavi obeh
ekip (tekma je bila z golom Higuaina,
ki se je prebudil ravno v pravem hipu pač odločena v 8. minuti) zaznamovala
poškodba enega od nosilcev argentinske igre in morda najbolj zaslužnega za
njihove sicer dokaj povprečne predstave – Angela
Di Marie. Že po dobrih tridesetih minutah srečanja je Di Maria začutil
bolečino v stegenski mišici in če so bile prve napovedi slabe in naj bi tudi on
že zaključil z nastopi, so zadnje vesti bolj optimistične in bo odlični krilni
igralec, podajalec in kreator igre nared za sobotno tekmo za tretje mesto oz.
za nedeljsko finale. Argentina je sicer nadzirala potek tekme, čeprav si vse do
konca posebnih priložnosti niso več ustvarili oz. je bil v vratih Belgije spet
zanesljivi Courtois, a če bi Belgija
v skladu z dosedanjimi tekmami uspela kapitalizirati premoč v zadnjih
petnajstih minutah tekme … mislim, da se Argentini tokrat ne bi uspelo izvleči.
Zadnja četrtfinalna tekma se je odvijala v skladu s
pričakovanji – izrazito premočjo Nizozemske,
neverjetno disciplinirano igro Kostarike
v obrambi in še enkrat več odličnim Navasom
v vratih. Nizozemci so imeli vsekakor več od igre in lepo število smrtnih
priložnosti je ostalo neizkoriščenih, kar bi Urena v zaključku podaljška skoraj kaznoval. In nato ena najbolj
nepričakovanih potez tega prvenstva – prekaljeni Van Gaal je iz igre tik pred koncem podaljška opravil vratarsko
menjavo – namesto Cillessena je v
nizozemska vrata stopil Krul.
Slednji je v loteriji odlično opravil svoje delo, očitno nekoliko šokirani
Kostaričani pa niso bili tako zanesljivi kot proti Grkom in so Braziliji
pomahali v slovo.
Ampak, treba je priznati, da so prav te »male«
reprezentance pokazale, da je mogoče igrati odličen nogomet in doseči pozitiven
rezultat tudi proti najboljšim reprezentancam na svetu. Čile, Mehika, Kolumbija, Kostarika, Belgija, Švica, nenazadnje tudi
Alžirija in Gana ter ZDA so oboževalcem
nogometa zagotovo ostale v veliko lepšem spominu kot Španija, Italija, Anglija, …
Polfinale, torej …
Brazilija –
Nemčija in Nizozemska – Argentina.
Brazilci na
domačem igrišču, a brez Neymarja in
Silve proti Nemčiji, ki je z
vsako tekmo bolj prepričljiva in bo igrala z vsemi razpoložljivimi močmi.
Favorit se ponuja kar sam od sebe, a sem prepričan, da bo šlo za še eno
izrazito taktično tekmo, kjer bodo najbrž Nemci tisti, ki bodo diktirali tempo,
Brazilci pa čakali na svojo priložnost. Kaj bo, če Nemčija hitro zadene in
Braziliji ne bo uspelo izenačit? Peklensko vzdušje, pritisk na sodnika in upam,
da bo FIFA določila dovolj izkušene delilce pravice, ki ne bodo podlegli
pritisku. Predvsem zaradi Neymarjeve odsotnosti dajem prednost Nemčiji, ne bom pa presenečen, če se bo
tekma zavlekla v podaljške.
Dve ekipi, ki si zelooo želita naslova svetovnega prvaka –
Argentina ga čaka vse od leta 1986, Nizozemska sploh prvega. Seveda pa obe
ekipi čaka izredno zahteven polfinalni obračun in potem še veliko finale …
Argentina brez Di Marie, a najbrž z Aguerom, prebujenim Higuainom in seveda Messijem. 28 let nazaj je bil Diego Armando Maradona tisti, ki je
odločil svetovno prvenstvo v Mehiki in če kdaj, potem ima Messi zdaj odlično
priložnost, da dokaže, da ni le izjemen klubski nogometaš in ublaži rano minule
sezone. Po drugi strani Nizozemci vse od prve tekme, ko so v vseh elementih
nadigrali Španijo, napovedujejo, da
so pripravljeni iti do konca. Z Van
Gaalom na klopi, odličnim vzdušjem v ekipi jim morda lahko celo uspe.
Odločala bo taktika, odločal bo ekipni duh in mislim, da ima Nizozemska v vseh pogledih prvenstvih.
In če smo še deset dni nazaj vsi govorili o
izraziti premoči južnoameriškega nogometa, so se stvari postavile na pravo
(realno) mesto – dve v tem hipu najmočnejši južnoameriški in dve evropski
reprezentanci. Zanimivo bo, če se Brazilija NE uvrsti v finale, Argentina pa
oziroma če bo finale kar evropsko …
Ni komentarjev:
Objavite komentar