Osmina finala je za nami in postregla je z obilo
razburljivosti in vsem tistim, kar dela nogomet tako zelo zanimiv in privlačen –
ne glede na spol, starost, raso, socialni položaj. V nogometu vsak najde
svojega junaka, svoj način izražanja in konec koncev samega sebe.
Pred napovedjo četrtfinala še obračun z boji osmine finala, ki so v zadnjih dneh poskrbeli za kar nekaj manjkajočih ur spanca …
Za prvi par Brazilija – Čile sem napovedal »podaljšek in napredovanje Brazilije« in nisem bil prav daleč
od resnice, a tudi Čilenci niso bili prav daleč od napredovanja. Zelo izenačena
tekma, v kateri pa so Brazilci še enkrat več pokazali svoje slabosti (škripalo
je predvsem v obrambi) in mislim, da se lahko iskreno bojijo četrtfinalnega
obračuna s Kolumbijo. Pinillo je –
kot je za vedno ovekovečil na svojem telesu; zgolj centimeter delil od večne
slave, ko je v zadnjih izdihljajih podaljška stresel prečko, podobno pa velja
tudi za Jaro, ki je v zadnji seriji
enajstmetrovk zadel vratnico. Skratka, Brazilci so imeli več sreče in so v
četrtfinalu.
Par Kolumbija – Urugvaj sem napovedal z besedami »izredna atraktivna tekma v obe smeri in
zmaga Kolumbije« in vsaj pri
slednjem se nisem uštel. Kolumbijci so še enkrat več pokazali neverjeten razpon
nogometnega znanja – mlada in neobremenjena ekipa igra bržčas najlepši nogomet
na prvenstvu. Povsem zasluženo zmago proti razglašenemu Urugvaju, ki je zgolj čakal na priložnosti, je z dvema čudovitima
zadetkoma prinesel James Rodriguez
(zaenkrat še član Monaca).
Izredno zanimiva sta bila tudi oba ameriško-evropska
obračuna … favoriziranim Nizozemcem so se nasproti postavili Mehičani, sam pa
sem bil v tej napovedi morda najbolj drzen, a ne daleč od resnice – »izenačeno tekmo številnih priložnosti in
zmago Mehike«. Nizozemci na
prvenstvu nihajo in so proti borbenim Mehičanom zagotovo prikazali svojo
najslabšo predstavo, a so v neverjetnem zaključku najprej izenačili in nato
dosegli celo zmagoviti gol iz enajstmetrovke. Dejstvo je, da so Mehičani
prevladovali celoten prvi polčas, v drugem pa so se preveč branili, res pa so
tudi tulipani v zadnjih 15 minutah silovito pritisnili in gol je visel v zraku.
Dosojena enajstmetrovka je bila toliko sporna kot tista,
ki je enkrat prej sodnik Nizozemcem ni dosodil in vse razprave so pravzaprav
brezpredmetne. Sodniki kot vedno in na vseh prvenstvih, tudi tu delajo napake,
a ker gre za odločitev v delčku sekunde, FIFA pa se odločno bori proti
videoposnetkom …
Bi pa slovenskim komentatorjem odsvetoval uporabo fraz »Mehičani
so na pragu uvrstitve v četrtfinale, saj še niso izgubili na tekmi, kadar je
zadel Dos Santos« ali pa »odlična vožnja naše Tine Maze … da le ne bi storila
kakšne napake in … odstop!«. Statistika je super, a žoga je okrogla, svoje
naredi še adrenalin (ali pa krči) in sploh po osmini finala težko rečemo še za
katero reprezentanco, da je izrazit favorit.
Drugi ameriško-evropski dvoboj sem napovedal kot »ne posebej atraktiven nogomet in končno
zmago Kostarike« in bila je ena
tistih tekem, ki je po prvih tridesetih minutah potrdila pričakovanja.
Uspavanka, dobesedno. A so Kostaričani povedli, ostali brez igralci, Grki pa (spet)
v zadnji sekundi izenačili (spomnimo se, da so v odločilni tekmi zadnjega kroga
skupinskega dela z enajstmetrovko v zadnjih izdihljajih tekme izločili
Slonokoščeno obalo) in sledili so podaljški. Grki so imeli terensko premoč in
priložnosti, Kostaričani pa izjemnega vratarja Navasa in sledila je še loterija – enajstmetrovka. Izredno
zanesljivi Kostaričani, razpoložen vratar in takorekoč edino presenečenje v
osmini finala – Grčija; odhaja domov.
Oba evropsko-afriška obračuna sta bila mnogo bolj
izenačena kot sem pričakoval. Francija
je proti Nigeriji večji del
prevladovala, gol (oziroma dva) je dolgo visel v zraku, a šele v zaključnih
minutah je galskim petelinom uspelo prebiti čvrst nigerijski zid, na čelu
katerega je stal odlični vratar Enyeama.
In če sem obračun napovedal kot »tekmo
številnih priložnosti«, so imeli te predvsem Francozi, ki so zasluženo
napredovali v četrtfinale in ostajajo med glavnimi kandidati za naslov.
Nekaj povsem drugega pa je bila tekma med Nemčijo in Alžirijo, ki sem jo sam
predvidel kot »bolj izenačeno tekmo, kot
bo na koncu kazal rezultat in zmago Nemčije«,
a kdo bi si pred začetkom mislil, da bodo šli Nemci v tekmo tako podcenjujoče,
Alžirci pa z zvrhano mero poguma. Pogumni Afričani so celoten prvi polčas
pametno nadzirali tekmo, Nemci so se prebudili šele z vstopom Schurrleja,
Alžirce je začela zdelovati utrujenost in pričakoval sem, da se bo uresničila
tista klasična definicija nogometa, da je to »igra, ki jo igrata dve ekipi, na
koncu pa vedno zmaga Nemčija«, a se je vse skupaj prevesilo v podaljške.
Igralce obeh ekip so začeli zdelovati hudi krči, kar se je bolj poznalo pri
Alžircih … Schurrle je zabil že v
tretji minuti podaljška, a Alžirci se niso predali – po izjemni priložnosti v
zadnjih minutah drugega podaljška, so Nemci krenili v protinapad in če je
izjemni vratar Rais M'Bolhi prvi strel
še obranil, so pri strelu Ozila le
še obsedeli. 120 minut igre, 2:0 in Alžirci so krenili v napad, zmanjšali na
2:1 in imeli nato še eno priložnost, da bi izsilili enajstmetrovke, a jim (žal)
ni uspelo. Pokazali pa so, kako lahko David igra Goljatu in da je v nogometu
mogoče prav vse.
Zadnja dva obračuna – spet ameriško-evropska … Za tekmo
Argentina – Švica sem napisal »napovedujem
dinamičen nogomet s končno zmago Argentine«,
a je bila igra za večino manjše razočaranje. Švicarji so odlično kontrolirali prostor, zaprli Di Mario in odrezali Messija ter še enkrat več potrdili, da
Argentina ni tako zelo močna in nepremagljiva. Švica si je sicer ustvarila
nekaj (pol)priložnosti, a »smrtno« Romera
niso ogrozili. Lavezzi se v igri ne
znajde, Higuain je izven forme in
brez Aguera, ki s svojo
nepredvidljivostjo vseeno vnaša nemir v obrambo, je Argentina še odtenek
slabša. Še dobro, da imajo na klopi Palacia
… V drugem delu so imeli sicer izrazito terensko premoč, a tudi oni brez pravih
priložnosti in po 0:0 so sledili podaljški, tu pa spet … vsi so čakali na »božjo
potezo« Messija in dočakali njegovo podajo (Arjen Robben, si videl?) Angelu Di Marii, ki je matiral Benaglia. 119 minut garanja. A še so imeli
Švicarji priložnost za izenačenje – Džemaili
je z glavo najprej zadel vratnico in potem s kolenom odbito žogo povsem
nekontrolirano poslal v golavt. Skratka, srečna zmaga Argentine …
Zadnja tekma osmine finala Belgija – ZDA pa je postregla morda z najlepšim nogometom, kar smo
ga lahko videli v tem delu tekmovanja. Takole se mi je zapisalo »Taktična tekma nas čaka z le malo
priložnostmi in igro med obema šestnajstmetrskima prostoroma. Napovedujem
podaljšek in končno zmago ZDA.«
In kako zelo sem se motil … Belgijci so – podobno kot v zadnjem krogu
skupinskega dela Nemci; nenehoma oblegali vrata ameriškega vratarja Tima Howarda, ki se je včeraj izkazal z
res fantastičnim branjenjem. Njegovi soigralci so prežali na protinapade, a so
bili tako belgijski obrambni igralci kot v skrajnem primeru vratar Courtois zbrani in na svojem mestu.
Podaljški – dva gola Belgijcev in tolažilni gol ZDA, ki se poslavljajo, a so
vsekakor potrdili, da se tudi pri njih igra kvaliteten nogomet. Odlična tekma,
polna dinamike in priložnosti …
In sedaj četrtfinale ter obračun južne Amerike in Evrope …
napovedi so seveda sila nehvaležne, pa čeprav so se med najboljših osem
uvrstile zmagovalke skupin in bi tako lahko rekli, da je to v tem trenutku osem
najboljših reprezentanc na svetu. Brazilija,
Kolumbija, Kostarika in Argentina ter Francija,
Nemčija, Nizozemska in Belgija.
Zadnjič je bila moja napoved takšna: »četrtfinalni pari: Brazilija –
Kolumbija, Francija – Nemčija,
Mehika – Kostarika in Argentina
– ZDA, potem pa naprej v polfinalu
Kolumbija – Nemčija in Mehika – Argentina in veliki finale Kolumbija – Mehika.« Uštel sem se,
kar se tiče Mehike in ZDA, torej …
V petek, 4. julija nas čakata dva izredna in mislim, da
tudi zelo izenačena obračuna – najprej Francija
– Nemčija in potem še Brazilija –
Kolumbija. Sodeč po zadnjih tekmah bi rekel, da so v rahli prednosti
Francozi, a vprašanje, če je ta ekipa (in ne posamezniki) že dovolj zrela, da
užene prekaljeno zasedbo Nemčije, ki na zadnjih velikih tekmovanjih obtiči tik
pred vrhom. Še najbližje uspehu so bili na svetovnem prvenstvu v Južni Koreji
in na Japonskem, ko jih je v finalu pokopal Ronaldo. Mislim pa, da se bo tekma
zavlekla vsaj v podaljške, če ne celo v izvajanje enajstmetrovk, kjer pa
prednost dajem Nemčiji.
Južnoameriški dvoboj predvsem upam, da bo postregel z
lepim nogometom. Kolumbija leti in če bodo še naprej igrali, kot so igrali do
sedaj, resnično ne vidim, kdo bi jih lahko premagal. Sploh pa ne Brazilija, ki
zame osebno igra pod pričakovanji. Torej napovedujem tesno, a zasluženo zmago Kolumbije …
V soboto pa najprej Argentina
– Belgija … če bo igral Aguero,
so Argentinci v rahli prednosti, ampak govorim o možnostih 51:49. Belgijci so
pokazali vse – zanesljivo obrambo, čvrsto igro na sredini in kombinatoren
napad, ki mu sicer manjka učinkovitost. Argentinci se pravzaprav ves čas mučijo
– najprej z BIH, nato z Iranom in tudi Nigerijo ter še s Švico in proti Belgiji
jih najbrž čaka najtežji nasprotnik doslej. Imeli bodo glasno spodbudo s tribun,
a vseeno navijam za Belgijo.
Pokazali so lepši in bolj prepričljiv nogomet.
Morda najtežje je napovedati tekmo med Nizozemsko in Kostariko …
Neprepričljivi Nizozemci, ki ne morejo več ponoviti predstave prvega kroga
proti Španiji in so odvisni predvsem od Robbnovih padcev, ne bodo imeli lahkega
dela. Kostarika je kljub vsemu napredovala kot prvouvrščena iz skupine smrti –
premagali so Urugvaj, Italijo in remizirali z Anglijo ter z nekaj sreče domov
poslali še bivše evropske prvake Grke. Igrajo čvrsto in ne najbolj privlačno in
mislim, da je to še ena tekma, ki se bo odločila vsaj v podaljških … s končno
zmago Nizozemske.
Prvi polfinalni par torej Kolumbija – Nemčija in drugi Nizozemska
– Belgija. Finale Kolumbija –
Belgija. A najprej pripravimo hladno pivo za spremljanje vseh štirih tekem
v petek in soboto …
Ni komentarjev:
Objavite komentar