SP v nogometu Brazilija 2014 - pred osmino finala

Taktiziranja je konec – v soboto, 28.6. se na svetovnem prvenstvu v nogometu začnejo prvi boji osmine finala, ko je pomembna vsaka tekma in ko se bo počasi začela kazati tako fizična pripravljenost kot tudi timski duh. Ali pač izjemne kvalitete določenih posameznikov.

Posebnih presenečenj v zadnjem krogu skupinskega dela sicer ni bilo – morda zmaga Grčije nad Slonokoščeno obalo, pa nova nespametna poteza Luiza Suareza, pestro dogajanje v ganski reprezentanci, še ena bleda predstava Angležev in navdahnjena igra Nigerije proti Argentini. Kdo ve, zakaj so nekatere ekipe (in selektorji) potrebovali tako dolgo, da so začeli kazati, kako znajo igrati nogomet.

Osmina finala bo postregla s kar nekaj zanimivimi dvoboji, jasno pa je zaenkrat vsaj to, da bo imela južna Amerika vsaj enega polfinalista.

BRAZILIJA – ČILE

Brazilci so v prvih treh tekmah prepričali le redkokoga – proti Hrvaški se je na trenutke zdelo, da igrajo z le pol moči, a jih je nato fanatična Mehika prizemljila in zadnja tekma proti izredno slabemu Kamerunu je bila le ogrevanje. Čilenci so prepričljivo ugnali čvrsto Avstralijo in nato tudi Španijo ter si v zadnjem krogu proti Nizozemski, ko niso imeli več kaj izgubiti, malo odpočili. Brazilci bodo vsekakor od zdaj naprej z vsako tekmo bolj odločni – podpora publike bo vpliven dejavnik, tudi »pomoč« sodnikov ne bo smela biti presenečenje. Cilj je seveda znan – zmaga 13. julija. A vsekakor je ekipa Čila prva, ki jim načrte lahko prekriža …

Napovedujem podaljšek in napredovanje Brazilije.

KOLUMBIJA – URUGVAJ

Zmagovalec tekme Brazilija – Čile se bo v četrtfinalu pomeril z zmagovalcem drugega južnoameriškega para, ki obeta fantastično tekmo. Koliko so zmožni Urugvajci brez Suareza, ki je bil po ugrizu Chiellinija kaznovan s štirimi meseci prepovedi nastopanja in prepovedjo nastopa na devetih mednarodnih tekmah in ali bo to le še dodatna spodbuda za ekipo, da pokažejo, da iz skupine smrti niso napredovali po zaslugi sreče. Kolumbija podobno kot Francija dokazuje, da en zvezdnik še ne naredi svetovnega prvaka. Izredna igra, tri zmage in karkoli drugega kot zmaga bi bila veliko presenečenje.

Napovedujem izredno atraktivno tekmo v obe smeri in zmago Kolumbije.

FRANCIJA – NIGERIJA

Francija brez Riberyja kaže neverjetne predstave in kljub remiju v zadnjem krogu proti Ekvadorju, ko je Deschamps odpočil nekaj nosilcev igre, so v tem paru vsekakor favoriti. Nigerijci nihajo – proti Iranu niso pokazali prav nič, nato so presenetili Bosno in Hercegovino in se v zadnjem krogu odlično upirali Argentini. Francija, če še enkrat prikaže predstavo, s katero so deklasirali Švico, vsekakor sodi v krog najožjih favoritov, čeprav jih potem že v četrtfinalu čaka izjemen tekmec.

Napovedujem tekmo številnih priložnosti in končno zmago Francije.

NEMČIJA – ALŽIRIJA

Drugi evropsko-afriški par ima izrazitega favorita in pravzaprav je vprašanje le, kako dobro in kako dolgo se bodo Alžirci uspeli upirati Nemcem. Slednji so najprej osmešili Portugalce, pa potem remizirali z Gano in v zadnjem krogu v izredno zahtevnih razmerah minimalno premagali ZDA, medtem, ko so Alžirci po minimalnem in nesrečnem porazu z Belgijo nadigrali Južno Korejo in potem po zelo izenačeni predstavi remizirali z Rusijo Fabia Capella. Nemci bodo vsekakor močnejši in najbrž tudi napadalnejši, kar hkrati predstavlja tudi lepo priložnost za hitre alžirske protinapade.

Napovedujem bolj izenačeno tekmo, kot bo na koncu kazal rezultat in zmago Nemčije.

NIZOZEMSKA - MEHIKA

Po dveh sobotnih, južnoameriških poslasticah, nas tudi v nedeljo, 29.6. popoldan čaka poslastica – presenetljivo homogena in prepričljiva Nizozemska ter fanatična Mehika. Nizozemci so pometli s Španijo in premagali Čile ter se pošteno mučili z Avstralci, medtem, ko je imela Mehika nekaj težav s Kamerunom v prvem krogu, nato pa do zadnjega sodnikovega žvižga grozila Braziliji in nadigrala Hrvaško. Z odličnim vratarjem in zelo kompaktno ekipo ter občinstvom na svoji strani so sposobni iti vse do konca.

Napovedujem izenačeno tekmo številnih priložnosti in zmago Mehike.

KOSTARIKA – GRČIJA

Presenetljiv par osmine finala – Kostarika je zmagala v skupini smrti z Urugvajem, Italijo in Anglijo, Grkom pa je s neprepričljivimi igrami in Fortuno na tekmi s Slonokoščeno obalo uspelo priti v nadaljevanje tekmovanja. Kostarika večjih težav ne bi smela imeti – Grki bodo najbrž igrali svojo prepoznavno igro mučenja nasprotnikov in žoge brez prave želje po zadetku, a so se Kostaričani doslej pokazali kot izjemna ekipa, ki bi morala brez večjih težav ugnati eno od šestih evropskih udeleženk v osmini finala.

Napovedujem ne posebej atraktiven nogomet in končno zmago Kostarike.  

ARGENTINA – ŠVICA

Podobno kot Brazilija se tudi Argentina ni predstavila v posebej prepričljivi luči – brez Messija nimajo prave igre, Messi pa je odvisen predvsem od izjemnega Di Marie. Zaradi poškodbe na tekmi proti Nigeriji so ostali brez Aguera, čakajo pa tudi na prebujenje Higuaina, velikega dolžnika. Švica igra po principu toplo-hladno – srečna zmaga proti Ekvadorju, katastrofa proti Franciji in nato izjemna predstava proti Hondurasu. Želja bo vsekakor prisotna in Argentincem ne bo lahko, še posebej, če bodo v zvezni vrsti delali preveč napak – Shaqiri je igralec, ki priložnosti za zadetek ne bo zapravil.

Napovedujem dinamičen nogomet s končno zmago Argentine.

BELGIJA – ZDA

Belgija je zaradi odličnih posameznikov že pred prvenstvom veljala za možno presenečenje, kar so z bolj ali manj prepričljivimi predstavami (proti ne najboljšim, zato pa toliko bolj borbenim tekmecem) tudi dokazali. Tudi Američani so veljali za tihe favorite prvenstva, ki bodo mešali štrene – premagali so Gano, nesrečno remizirali s Portugalsko, saj so imeli zmago v nogah in se uspešno upirali Nemcem. Taktična tekma nas čaka z le malo priložnostmi in igro med obema šestnajstmetrskima prostoroma.

Napovedujem podaljšek in končno zmago ZDA.

In če se spet postavim v vlogo Nostradamusa …

Po zgornjih napovedih bodo četrtfinalni pari sledeči:

Brazilija – Kolumbija

Francija - Nemčija

  

Mehika – Kostarika

Argentina – ZDA

Potem pa naprej v polfinalu Kolumbija – Nemčija in Mehika – Argentina in veliki finale Kolumbija – Mehika.

Pa še hiter pogled na ostale dogodke …

Luis Suarez je v tekmi proti Italiji storil veliko neumnost in ta izjemno nadarjeni napadalec ima več kot očitno težave, ki jih bo najbrž treba reševati na ustreznejši način. Zaslužena, a za moje pojme stroga kazen, bo vplivala predvsem na njegovo klubsko kariero – Liverpool (če ga ne prodajo) bo brez njega začel tako angleško prvenstvo kot tudi Ligo prvakov in vprašanje je, v kakšni formi bo ob povratku.

Mislim pa, da bosta morala biti FIFA in UEFA odslej strožja in doslednejša pri ostalih prekrških – naj so to pljunki, rasistične zmerljivke ali pa izredno grobi in prevečkrat namerni prekrški.

Gana je bila med afriškimi reprezentancami tista, ki je prikazala morda najlepši in najbolj gledljiv nogomet in čeprav so imeli v zadnjem bolj malo priložnosti za uvrstitev v osmino finala (na koncu bi jim proti Portugalski zadoščala že zmaga), so se v ekipi najprej hudo sporekli (Boateng in Muntari sta morala zapustiti ekipo), potem pa je cel svet opazoval, kako so jim z letalom dostavili obljubljeno premijo (tri milijone dolarjev) za nastop na prvenstvu … nor svet!

Zakaj je Del Bosque šele v zadnjem krogu, ko ni imel več kaj izgubiti, v prvo enajsterico postavil dva napadalca? Ali bodo Angleži sploh še kdaj prišli v boj za najvišja mesta bodisi na evropskem ali svetovnem prvenstvu? Mnogi so mnenja, da je zaradi izenačenosti njihovo prvenstvo daleč najboljše, a reprezentančnih uspehov ni in ni … Bosna in Hercegovina zagotovo objokuje svojo malodušnost v tekmi z Nigerijo, saj so si zapravili zgodovinski uspeh. Tudi Portugalska se po nesrečnem porazu v finalu evropskega prvenstva na domačih tleh proti Grčiji ne more pobrati in tudi Cristiano Ronaldo pač ni dovolj za kaj več od tega, kar so letos dosegli.

In pa še moj pogled na to, zakaj so nekatere južnoameriške reprezentance tako zelo presenetile … dolgo časa se je v južni Ameriki igral daleč najlepši nogomet, vse dokler evropski klubi niso začeli kupovati (in vzgajati) najperspektivnejših igralcev že v ranih letih in jih vkalupljati. Brazilija, Argentina in tudi Urugvaj ima večino ključnih igralcev v evropskih klubih, igrajo na evropski način in številnim reprezentancam je proti njim »lažje« igrati. Potem pa na sceno stopijo Kolumbijci, Kostaričani, Mehičani in Čilenci s povsem novo (drugačno) dimenzijo nogometa in vsi se čudijo … Pa se ne bi smeli, morali bi le uživati in stiskati pesti, da se bo to romantičen nogomet znova vrnil. Tudi na evropska igrišča!     

SP v nogometu Brazilija 2014 - pred odločilnim krogom

Letošnje svetovno prvenstvo si bomo zapomnili kot zelo nepredvidljivo, v ne posebej lepem spominu pa ga bodo imele nekatere vrhunske reprezentance, še posebej evropske. Pred tretjim krogom skupinskega dela, ki se bo odigral v teh dneh, je zanimivo tudi to, da prav veliko še ni odločenega.

Prvenstvo na južnoameriških tleh za evropske reprezentance res ni najbolj gostoljubno. Že pred zadnjim krogom je jasno, da se poslavljajo aktualni svetovni ter evropski prvaki Španci, da domov odhajajo tudi Angleži ter Bosna in Hercegovina, težko delo pa še vedno čaka Italijo, Hrvaško, Rusijo in Portugalsko. Po drugi strani pa je že jasno, da bodo v osmino finala napredovale pričakovani (in favorizirani) Brazilija in Argentina ter Kolumbija, Čile in Kostarika, v dobrem položaju za napredovanje pa so tudi Urugvaj, Mehika in Ekvador.

Kaj nas torej čaka in kako zelo sem se uštel v svoji napovedi pred začetkom prvenstva?

Danes, v ponedeljek, 23.6. se bo bodo za osmino finala borili v skupinah A in B.

V skupini A imata Brazilija in Mehika po 4 točke, Hrvati pa 3, Kamerun pa je iz boja za napredovanje že izpadel. Ob zmagi Brazilcev nad Kamerunom Mehičanom proti Hrvatom zadostuje že remi, Hrvaška pa mora zmagati, če želi biti vsaj druga. In sodeč po videnem bodi morali naši južni sosedje prikazati izjemno nogometno predstavo.

Pričakujem zmago Brazilije in remi Mehike ter Hrvaške, torej prvo mesto za Brazilijo in drugo za Mehiko.

V skupini B sta potnika za v osmino finala odločena – to bosta Čile in Nizozemska, pri čemer bo njun medsebojni dvoboj odločal o tem, kdo bo v skupini prvi in kdo drugi in kdo se bo (najbrž) izognil Braziliji. V primeru remija imajo Nizozemci še vedno boljšo gol razliko in so tako v rahli prednosti, vprašanje pa je, ali bosta ekipi igrali na polno ali bosta selektorja pred že odločilno tekmo osmine finala spočila ključne igralce. Španci imajo priložnost, da proti Avstraliji (ki je proti Nizozemski prikazala izjemno predstavo) vsaj malce popravijo obupen okus, ki so ga z apatičnimi predstavami pustili na prvenstvu.

(Optimistično) pričakujem zmago Čila, torej prvo mesto zanje in drugo za Nizozemsko.

V torek, 24.6. pričakujemo napete boje v skupini C in predvsem v (še eni) skupini smrti, skupini D.

V skupini C je že jasno, da si je napredovanje zagotovila Kolumbija, ki tudi v zadnjem krogu proti Japonski ne bi smela imeti prevelikih težav. Favoriti za drugo mesto so igralci Slonokoščene obale (saj imajo zmago proti Japonski), a bodo morali drugo mesto potrditi z vsaj remijem proti neprepričljivi Grčiji. Zaplet se obeta, če Japonska premaga Kolumbijo in Grčija Slonokoščeno obalo, saj bosta imeli obe ekipi po štiri točke, v medsebojni tekmi pa sta se razšli z remijem. Odločala bo torej gol razlika, kjer so v prednosti dveh zadetkov Japonci.

Ampak … mislim, da Kolumbija ne bo pustila presenečenja in da bo še drugo zmago vknjižila tudi Slonokoščena obala – torej prvo mesto za Kolumbijo in drugo za Slonokoščeno obalo.

Iz skupine D bo zagotovo napredovala Kostarika, možnosti za napredovanje pa nima Anglija, za drugo mesto pa se bosta pomerili nihajoča in bleda Italija ter Urugvaj, ki na krilih Luisa Suareza leti. Za gledalce odlično, da se bosta prav ti reprezentanci pomerili v zadnjem krogu in tako odločili o drugem potniku v osmino finala. Upam samo, da Italijani ne bodo hitro dosegli zadetka, saj bomo potem spremljali »bunker«, ki ga ne bo uspela prebiti niti atomska bomba.

Napovedujem prvo mesto za Kostariko in drugo za Urugvaj.

V sredo, 25.6. nas čaka tretji krog v skupinah E in F, kjer je nekaj stvari že odločenih, odgovor o drugem potniku v osmino finala pa bomo še dobili.

V skupini F je Francija z izjemnimi igrami presenetila in navdušila najbrž prav vse, zagotovo pa bodo za še eno bleščečo predstavo »galskih petelinov« stiskali pesti v Švici. Švica in Ekvador sta namreč izenačena s po tremi točkami in ob porazu Ekvadorja proti Francozom bi Švici zadostoval že remi proti ne najbolj prepričljivemu Hondurasu. A tudi Švica, ki s(m)o jo mnogi uvrščali med možna presenečenja, ni prepričljiva – srečna zmaga v prvem krogu prav proti Ekvadorju (v primeru, da se obe tekmi končata brez zmagovalca, bodo napredovali Švicarji) in polom proti Franciji.

Napovedujem zmago Francije in Švice, torej prvo mesto v skupini za Francijo in drugo za Švico.  

V skupini F je jasno le to, da se osmina finala ne more izmuzniti bledi Argentini, ki se bo v zadnjem krogu pomerila z Nigerijo in ima pred Iranom tri točke prednosti. Iran igra proti Bosni in Hercegovini, še enemu možnemu presenečenju prvenstva, ki pa je z ležerno igro doživela poraz proti Nigeriji in odhaja domov. Iran bo motiviran za zgodovinsko uvrstitev v osmino finala in bo imel zagotovo več možnosti kot Nigerija, ki pa jim po drugi strani zadošča že remi. Bo kdo pokazal mišice?

Napovedujem zmago Argentine in zmago Bosne in Hercegovine v zadnjem krogu, torej prvo mesto za Argentino in drugo za Nigerijo.

V četrtek, 26.6. pa še zadnji dve skupini – G in H.

V skupini G se na prvi pogled zdi vse odločeno – Nemčija in ZDA s po štirimi točkami napredujeta v osmino finala, neprepričljiva Portugalska in simpatična Gana odhajata domov. In res bo tako, če se bo tekma med ZDA in Nemčijo končala brez zmagovalca. Ampak, če se ta dvoboj konča z zmago ene ali druge ekipe, ima predvsem Gana (ki bo igrala s Portugalsko) priložnost za napredovanje. Portugalci zaradi bridkega (in visokega) poraza v prvem krogu skoraj nimajo možnosti za preboj v osmino finala.

Napovedujem zmago Nemčije in remi med Portugalsko in Gano, torej prvo mesto za Nemčijo in drugo za ZDA.

V skupini H je jasno, da v osmino finala napreduje Belgija, za drugo mesto pa se bosta v neposrednem boju pomerili Alžirija in Rusija. Afričani imajo dve točki prednosti in jim torej zadošča že remi, Rusi pa morajo zmagati. A glede na njihovo neprepričljivost v prvih dveh krogih, napovedujem prvo mesto za Belgijo in drugi za Alžirijo.

Osmina finala

In potem se bo v soboto, 28. junija začelo zares, s prvima tekmama osmine finala. Po mojih napovedih bo tako nekako:

Brazilija – Nizozemska (sobota, 28.6.)

Kolumbija - Urugvaj (sobota, 28.6.)

Francija - Nigerija (ponedeljek, 30.6.)

Nemčija - Alžirija (ponedeljek, 30.6.)

Čile - Mehika (nedelja, 29.6.)

Kostarika - Slonokoščena obala (nedelja, 29.6.)

Argentina - Švica (torek, 1.7.)

Belgija - ZDA (torek, 1.7.)

In čeprav je jasno, da sem se v svoji prvi napovedi močno uštel, a ker je po bitki vsak lahko general, napovedujem naprej.

Četrtfinalni pari: Brazilija – Kolumbija in Francija – Nemčija ter Čile – Kostarika in Argentina – Belgija. Polfinale Kolumbija – Francija in Čile – Argentina ter veliki finale Kolumbija – Čile.

Ha, to pa bi bilo nekaj za v zgodovino, kajne? 

SP v nogometu Brazilija 2014 - konec španske prevlade

KONEC ŠPANSKE PREVLADE V NOGOMETU

Včerajšnji poraz Španije proti Čilu in slovo svetovnih ter dvakratnih evropskih prvakov že po skupinskem delu tekmovanja pomeni, da se šestletna prevlada Španije nepreklicno končuje. Razlogov je več, ampak v tem trenutku se zdi najpomembnejše to, da se Španci čimprej dvignejo in na Euro 2016 pridejo znova z najboljšimi igralci.

Glavni komentar na včerajšnji bridki poraz Španije je bil »Tika-taka, počivaj v miru«. Stil igre z nešteto podajami od noge do noge, izrazito terensko premočjo, so razvili v Barcelonini mladinski šoli, do potankosti so jo v zadnjih letih izpilili v Barceloni nepremagljivi in s številnimi lovorikami ovenčani ekipi in seveda so igro uspešno prenesli tudi v reprezentanco. In dokler so bili fantje mlajši (jedro ekipe je šest let domala nespremenjeno) in lačni uspehov, je igra dajala rezultat. Odličen rezultat.

A že na lanskem Pokalu konfederacij je bilo jasno, da takšna španska igra ne bo več prinašala uspehov. Letošnja katastrofalna sezona Barcelone (ja, po letih osvajanja takorekoč vseh možnih lovorik in popolne dominance sta španski superpokal in drugo mesto v prvenstvu pač katastrofalna sezona) je to potrdila, zatorej … če je v lanski sezoni tika-taka umirala, je v letošnji vsekakor umrla, na včerajšnji tekmi pa je bila tudi pokopana. In tega se mora zavedati Španska nogometna zveza, ki bo morala na mesto selektorja pripeljati nekoga svežega in sodobnega in tega se mora zavedati tudi Luis Enrique, ki bo sedel na vedno vročo trenersko klop Barcelone.

Kaj se je torej Špancem zgodilo po odlični klubski sezoni, ko so se Atletico, Barcelona in Real (končni vrstni red v prvenstvu) do zadnjega kroga borili za naslov prvaka, ko  so dominirali tako v Ligi Prvakov (finalni obračun Atletico – Real in zmagoslavje slednjih) kot Ligi Europa (špansko polfinale Valencia – Sevilla in končno zmagoslavje Seville po napeti finalni tekmi proti portugalski Benfici)? Igralci so vsekakor fizično in tudi psihično iztrošeni … navadni smrtniki si težko predstavljamo, kaj je igralcem Atletica pomenilo letošnje slavje v prvenstvu in kako je tako težko pričakovana La Decima v Ligi prvakov dobesedno »skurila« igralce madridskega Reala. Po drugi strani so igralci katalonskega ponosa prežeti z nekakšnim malodušjem – spogledujejo se z upokojitvijo, iščejo si nove delodajalce oziroma se sprašujejo, kam bo njihova barka zaplula v naslednji sezoni. Bolj kot kdajkoli pa se je videlo, kako so v tika-taki izgubljeni Realovi Xabi Alonso, Sergio Ramos in nenazadnje Iker Casillas (ki mu preprosto manjka tekem) in jasno je bilo vidno, da Andres Iniesta in Xavi Hernandez nista več, kar sta bila (in da v napadu ni Neymarja oz. Messija, ki bi čakala na smrtno podajo).    

V Barceloni sta glavna Argentinec Messi in Brazilec Neymar, v Realu so to ob Portugalcu Cristianu Ronaldu še Valižan Gareth Bale, Francoz Karim Benzema, Argentinec Angel di Maria in Hrvat Luka Modrić. Španija nima pravega napadalca oziroma, ima odličnega napadalca v Diegu Costi, ki pa je vajen povsem drugačnega načina igre. Atletico je letos skozi celotno sezono kazal odličen, kombinatoren in sodoben nogomet. Carlo Ancelotti je v Realu združil svojo filozofijo in galaktično razmišljanje, ki je pisano na kožo superigralcem in se prilagaja nasprotniku. Barcelona pa zahteva, da se igralci podredijo filozofiji kluba in ta filozofija je tika-taka. Messi, ki je produkt te šole, s tem nima težav. Ima pa jih zato argentinska reprezentanca, kjer Messi ni tisti pravi. Pa čeprav ima ob sebi morda najboljšega defenzivnega vezista na svetu – Angela Di Mario in odlična napadalca – Higuaina in Aguera. Večina igralcev Barcelone je produkt njihove mladinske šole in s tika-tako nimajo težav. A težave so imeli Henry, Ibrahimović, Villa, težave ima tudi Neymar. Zanimiv primer je Cesc Fabregas, produkt La Masie, ki pa je namesto v Barcelono odšel v Arsenal in se tam – tudi po zaslugi izjemnega znanja; razvil v enega najboljših igralcev na svetu. A povratek »domov« ni bil, kot so ga pričakovali. Angleški nogomet ga je okužil in zanimivo bo gledati, kaj bo z njim v prihodnji sezoni v Chelseaju, kamor odhaja tudi Diego Costa in kjer je na klopi Jose Mourinho.

Pred začetkom svetovnega prvenstva je bilo jasno, da se bo po koncu prvenstva – kjer pa so vsi najbrž upali na veliko boljši rezultat (morda bo Avstralija zabila še zadnji žebelj v krsto); zlata generacija poslovila od reprezentančnega dresa. Na srečo Španije imajo zadaj izjemno generacijo mladih igralcev, ki počasi prevzemajo vodilne vloge v klubih in jih bodo mogli tudi v reprezentanci. Tu so Koke, Diego Costa, Azpilicueta, Jordi Alba, Jese, Morata, Josue, Cesc Fabregas in še mnogi, mnogi drugi, ki sedaj ne bodo več le trkali članske reprezentance oz. greli klop, ampak bodo morali prevzeti odgovornost.

Do evropskega prvenstva 2016 v Franciji sta dve leti in naslednji španski selektor bo imel skozi kvalifikacijski turnir odlično priložnost, da ustvari novo mlado jedro in postavi sodoben in atraktiven način igre, kakršnega so Španci vsekakor sposobni igrati.  

Španske nogometne prevlade je konec, ampak … za kako dolgo?

SP v nogometu Brazilija 2014 - po prvem krogu

Prvi krog nogometnega svetovnega prvenstva v Braziliji je prinesel nekaj presenečenj, nekaj razočaranj in predvsem ogromno golov. Pa nekaj spornih sodniških odločitev in eno neverjetno dolgočasno tekmo (Nigerija:Iran).

Razočaranja so vsaj tri zelo velika - porazna igra Španije in Urugvaja ter anemičnost Portugalske. Strah, da je čas te španske reprezentance minil, je po prvi tekmi proti Nizozemski na mestu. Obramba je bila podobna švicarskemu siru, Iker Casillas v vratih neprepoznaven, čeprav se je izkazal z nekaj obrambami, ko je igrišče zapustil še Xabi Alonso, je igra popolnoma razpadla. Hja, tako je to, če so najboljši strelci (in igralci) v najmočnejših treh klubih Argentinci (Messi, Di Maria), Brazilec (Neymar), Portugalec (Cristiano Ronaldo), Valižan (Gareth Bale) in Francoz (Karim Benzema), pa seveda bi še koga lahko dodal. Dobro, tu je tudi Diego Costa, a se je videlo, da način igre, ki ga diktirata Xavi in Iniesta, ni njegov in da se ne znajde. Že nocoj jih čaka 90 minut resnice proti Čilu, ki je v prvem krogu povozil Avstralijo. Tudi čas zlate generacije Urugvaja je minil, čeprav so si za poraz proti Kostariki krivi sami - po doseženem zadetu so dobesedno nehali igrati in čakali na zaključni sondikov žvižg, do konca pa je bila še ura tekme. In Kostarika, za katero se mi je po tistem prejetem golu zdelo, da so že na koncu z močmi; je krenila silovito in zasluženo zmagala. In povsem mogoče se zdi, da bodo morda oni tisto prijetno presenečenje prvenstva. Sploh, ker ne Belgija in ne Švica v prvem krogu nista blesteli in sta se morali obe za zmago pošteno potruditi oz. sta imeli kar nekaj sreče - Belgija proti Alžiriji in Švica proti Ekvadorju. Portugalci so se najbrž podobno kot Španci zavedali, da bo tekma v prvem krogu proti Nemčiji najtežja, a da bodo tako prepričljivo nadigrani in premagani … Ja, Nemci so vsekakor favoriti za končno zmago, tu ni več debate.

Kaj pomenijo zmage Kolumbije, Italije (nad Anglijo), Francije in ZDA bosta pokazala naslednja dva kroga - vsi imajo pač tri točke in psihološko prednost zmage na prvi tekmi. Sploh v tistih izenačenih skupinah zna biti odločilen vsak gol, ne le končni rezultat.

Vsekakor so presenetili Nizozemci, ki so res prepričljivo nadigrali Španijo in na igrišču delovali kot celota (kar je seveda preprosto, ko ti gre vse od rok in zmaguješ), Argentina je morala že proti Bosni in Hercegovini pokazati praktično vse svoje znanje, Brazilija pa najbrž ni prepričala nikogar. Neprepričljiva zmaga proti Hrvaški in včerajšnji remi po odlični tekmi proti Mehiki ne obetata ...

Nekatere ekipe imajo v tem tednu popravni izpit, pri čemer ji bodo morali iti vsaj malce na roko tudi rezultati druge tekme v skupini. Čas za taktiziranje je mimo, turnirski sistem s tremi tekmami, kjer je vsaka pravzaprav odločilna, je prekratek, da bi se lahko katerakoli ekipa varčevala in si privoščila poraz. Sploh poraz proti na papirju slabši ekipi. Tako imata Španija in Portugalska še nekaj možnosti, pa čeprav imata v skupini še vsaj enega zahtevnega nasprotnika - Čile oziroma ZDA, pred Urugvajem pa sta recimo še oba najtežja nasprotnika v skupini. Luiz Suarez bo moral odigrati dve odlični partiji, seveda s pomočjo soigralcev.  

Čaka nas torej še 31 razburljivih (da se le ne ponovi afriško-azijska uspavanka, ki je bila prava antireklama za nogomet) tekem, potem pa izločilni boji ...  

Svetovno prvenstvo v nogometu Brazilija 2014 je (vendarle) tu!

Letošnja klubska nogometna sezona je bila dolga in davek dolge sezone so že plačevali in ga najbrž še bodo številni najboljši nogometaši tudi med svetovnim prvenstvom v Braziliji, posledično pa tudi reprezentance. Kako izčrpani bodo nekateri dočakali priprave na nove klubske sezono, se je odveč spraševati, ampak pri neverjetnih plačah, ki jih prejemajo nekateri, se s tem pravveliko ne bi smeli obremenjevati, kajne?

Na prvi pogled se zdi, da bo letošnje svetovno prvenstvo obračun med južnoameriškim triom (Brazilija, Argentina in Urugvaj) na eni strani in evropskim (Španija, Nemčija, Italija) na drugi strani, ampak … ali bo Neymar dovolj, ali se bo super napadalna zasedba Argentine podredila Messiju ali on ekipi in ali lahko Urugvaj naredi korak naprej glede na zadnje prvenstvo? Za zadnja leta dominantno špansko generacijo je prvenstvo bržkone labodji spev in svojo priložnost bodo vsekakor dobili tisti, ki bodo morali biti nosilci v prihodnjem desetletju, Nemčijo utegnejo zdesetkati poškodbe, Italija pa je kljub neprepričljivosti v zadnjem obdobju pač reprezentanca, ki je na velikih tekmovanjih ne gre odpisati.

Možna presenečenja? So. Presenetijo lahko ZDA, na svojem kontinentu morda štrene pomeša Čile. Prve tekme bodo pokazale, česa sta sposobni reprezentanci Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Kako bo funkcionirala navadno sprta reprezentanca Nizozemske, koliko motiva ima še Cristiano Ronaldo in kaj lahko brez Riberyja storijo Francozi? Morda, morda, se presenečenji skrivata v Švici in Belgiji, sploh slednja ima ekipo izrednih posameznikov, ki vsaj mene nekoliko spominja na Francijo 1998. Afriške ekipe odpovejo, ko je najmanj treba, kar pa ne pomeni, da ne morejo povzročati težav s skupinskem delu!

Skupina A: Brazilija, Hrvaška, Mehika in Kamerun

Očiten favorit do seveda domačini, za drugo mesto bodo seveda odločale medsebojne tekme, pri čemer se mi zdi, da ima Mehika še najmanj priložnosti, Hrvaška pa morda malenkost več od Kameruna.

Moja napoved – v osmino napredujeta Brazilija kot prva in Hrvaška kot druga.

Skupina B: Španija, Nizozemska, Čile in Avstralija

Na papirju se zdi, da se bosta za prvo mesto v skupini udarili obe evropski reprezentanci, a Čile utegne tu zaplesti štrene. Še posebej zanimivo bo, če se Španija in Nizozemska na prvi tekmi razideta z remijem, Čile pa visoko zmaga, saj jim bodo zrasla krila in potem je mogoče prav vse. In če mora Nizozemska urediti odnose v igri, je to prvenstvo imenitna priložnost, da Španija spremeni način igre.

Moja napoved – v osmino napredujeta Španija kot prva in Čile kot drugi.

Skupina C: Kolumbija, Grčija, Slonokoščena obala, Japonska

Skupina brez očitnih favoritov, kjer bodo tekme najbrž zelo izenačene in nepredvidljive. Vsak lahko premaga in izgubi proti vsakemu, vsaka od ekip pa bo imela po uvrstitvi v osmino finala tam zagotovo zelo težko delo.

Moja napoved – v osmino napredujeta Slonokoščena obala kot prva in Grčija kot druga.

Skupina D: Urugvaj, Kostarika, Anglija, Italija

Italija je, kot že omenjeno uvodoma, v zadnjem letu izrazito neprepričljiva in zdi se, kot da se je menjava generacij nekako zataknila v mrtvem teku. Ampak, gre za reprezentanco, ki je ne gre odpisati in ki ima še vedno dovolj odličnih posameznikov, ki so sposobni z eno samo potezo odločiti tekmo. Česar pa ne moremo trditi za Anglijo, ki zadnja leta caplja kot ranjen lev za poskočnimi gazelami in je poleg Kostarike v skupini najbrž tista ekipa, ki je prišla v Brazilijo bolj na oddih.

Moja napoved – v osmino finale napredujeta Urugvaj kot prvi in Italija kot druga.

Skupina E: Švica, Ekvador, Francija in Honduras

Obe evropski ekipi sta tukaj izrazita favorita in resnici na ljubo dvomim, da imata v srednje oz. južnoameriški ekipi resnejšo konkurenco. Zaradi križanja v osmini finala s skupino F (z očitnim favoritom Argentino) bo odločilna najbrž medsebojna tekma (petek, 20.6.), saj si bosta zagotovo obe ekipi želeli končati prvi del tekmovanja kot prvi v skupini.

Moja napoved – v osmino finala napreduje Švica kot prva in Francija kot druga.

Skupina F: Argentina, Bosna in Hercegovina, Iran in Nigerija

Argentina je seveda glavni favorit – ne le za zmago v skupini, temveč tudi za zmago v finalu. A pot ne bo lahka. Bosna in Hercegovina s svojo sproščenostjo, Nigerija z mladostno energijo in veliko željo. Seveda bo zanimivo opazovati, kako bodo vse tri ekipe igrale proti Argentini, za drugo mesto bo najbrž odločilna tekma BiH – Nigerija (sobota, 21. junij).

Moja napoved – v osmino finala napredujeta Argentina kot prva in BiH kot druga.

Skupina G: Nemčija, Portugalska, Gana in ZDA

Izrazit favorit v skupini je Nemčija, če le ne bo nosilcev igre povozila naporna klubska sezona. Že na zadnjem svetovnem prvenstvu so bili odlični, igrali so res odličen nogomet in zagotovo je čas za naslednji korak. Portugalska je seveda odvisna od Cristiana Ronalda, ki pa se je že nekajkrat izkazal za ne nujno najbolj zanesljivega v najpomembnejših tekmah. ZDA veliko obetajo, Gana ima izrazito strelsko ekipo, kar je seveda tudi slabost.

Moja napoved – v osmino finala napredujeta Nemčija kot prva in Portugalska kot druga.

Skupina H: Belgija, Alžirija, Rusija in Južna Koreja

Še ena precej izenačena skupina (podobna skupini E), kjer lahko pravzaprav vsak zmaga in izgubi vsako tekmo. Belgija ima naravnost neverjetno ekipo, Rusi bodo kot vedno težaven nasprotnik, čeprav so imeli na prejšnjem prvenstvu boljšo ekipo in igro, pa so se zlomili, ko je bilo najmanj treba.

Moja napoved – v osmino finala napredujeta Belgija in Rusija.

Potem pa osmina finala … tu se bodo marsikomu zatresle hlače, predvsem debitantom ali tistim, ki niso vajeni tako pomembnih tekem. Če grem naprej z napovedmi, bi bili pari sledeči:

Brazilija – Čile

Slonokoščena Obala – Italija

Švica – BiH

Nemčija – Rusija

Tu potem (drzno) napovedujem zmagovalce: Brazilija, Italija, Švica, Nemčija in njihov preboj v četrtfinale.

Na drugi strani pa:

Španija – Hrvaška

Urugvaj – Grčija

Argentina – Francija

Belgija - Portugalska

V četrtfinale se uvrstijo Španija, Urugvaj, Argentina in Portugalska.

Taka napoved pa nam že v četrtfinalu postreže z nekaj razburljivimi dvoboji: Brazilija – Italija in Švica – Nemčija ter Španija – Urugvaj in Argentina – Portugalska.

Si upam od tu naprej?

Prvo polfinale Brazilija – Nemčija in drugo Španija – Argentina. Žreb je kar lepo dirigiran, da bi bilo finale ob nekem popolnem scenariju Brazilija – Argentina s pričakovano in želeno zmago domačinov nad večnimi rivali. A sem menim, da če do tega finala pride, da se bodo novega in mnogo bolj želenega naslova svetovnih prvakov veselili Argentinci.

Ampak – menim tudi, da Nemčija lahko premaga Brazilijo in če kdo lahko ustavi Argentino, potem so to prav Španci.

Finale torej Nemčija – Španija in nov naslov svetovnih prvakov za Španijo ter najimenitnejše slovo Casillasa, Xavija Hernandeza, Andresa Inieste in še koga od španskega dresa z državnim grbom. V tekmi za tretje mesto pa ne boj, mesarsko klanje med Brazilijo in Argentino z zmago slednjih.

Naj se žoga zakotali ...    

Naši otroci so debeli

Skrb za pravilno prehranjevanje otrok se začne že v času nosečnosti, saj se mnoge nosečnice zavedajo, da bodo že v tistih devetih mesecih položile temelj. Temelj zdravja ali temelj težav? In čeprav so starši tisti, ki s prstom pogosto kažejo na krivca “nekje zunaj”, so za otrokove slabe prehranjevalne navade in s tem povezane težave, največkrat krivi kar oni sami.

Naši otroci so debeli

Lani je završalo, ko so bili objavljeni podatki, da so slovenski otroci med najdebelejšimi v Evropi (3. med državami EU in najdebelejši v srednjevzhodni Evropi), kar bi nekdaj lahko opravičevali z izobiljem, v katerem živimo. Nekdaj ...

Danes gre prvi vzrok iskati v pomanjkanju časa - otroci imajo svoj prvi dom v vrtcu oz. šoli in s starši preživljajo vse manj skupnega časa. Starši nimajo časa, da bi pripravili okusen in hranljiv obrok in se zatekajo k instantnim rešitvam. Največkrat pa je pomanjkanje časa le izgovor za lenobo, saj je enostavneje nekaj na hitro pogreti ali pa otroke odpeljati v restavracijo s hitro prehrano …

Jamie Oliver, npr. je v svojih dveh knjigah 15 minut za obrok oz. 30 minut za kosilo še enkrat več razblinil in odpihnil izgovore ter predstavil razgibane jedilnike, ki bi lahko služili kot kuharska osnova v marsikateri družini. In če k kuhanju pritegnete še otroke, ki jih brbotajoči lonci vedno tako zelo mikajo, boste skupaj preživeli lepe trenutke. Otroku boste odličen zgled, katera hrana je zdrava, okušali bodo in si sami pripravili zdrav obrok, ki ga bodo pojedli s še večjim veseljem.

Starševski zgled

Poznate primere, ko starši brskajo po krožniku zelenjavne juhe in se po kosilu radi usedejo pred televizor ali pa prigriznejo kakšen sladek grižljaj? Noben otrok se ne rodi izbirčen, izbirčne naredijo starši in jih prevečkrat ukrojijo po lastni podobi.

“Jaz pa tega ne jem!”, “Tega že ne bom dal v usta!”, “O, fuj!” so stavki, ki nikakor ne sodijo za mizo. Slovenija ima neverjetno srečo glede hrane in samo vprašanje časa je, kdaj se bomo začeli zavedati in izkoriščati možnosti samooskrbe s sadjem, zelenjavo, zelišči, …  In ne smemo dovoliti, da otroci ne bi ločili med npr. papriko in jajčevcem ali čebulo in česnom. In naj se ne zgodi, da bi vas otrok v najstniških letih vprašal, kaj ste mu postavili na krožnik ali, če on to sploh je?! Od otroka morajo starši zahtevati vsaj to, da hrano, ki jo ima na krožniku, poskusi. Sicer ne more vedeti, ali je dobra oz. ali mu je všeč. In še moder nasvet za starše - če želite otroku predstaviti novo živilo oz. jed - vzemite si čas in jo najprej pripravite samo zase, poskusite, izboljšajte; šele potem jo ponudite otroku.

Enoličnost

Med največje težave sodi tudi enoličnost - krompir, testenine in riž kot priloga, morda kaj zelenjave in obvezno meso (puran ali piščanec). Pozablja se (vsaj doma) na stare jedi - joto, ješprenj, polento, na različne kaše, kus kus, kvinojo, omake in juhe, ki so lahko tudi zelenjavne.

Dobrodošlo je pogledati vrtčevske jedilnike, kjer se starš lahko prepriča, kako raznovrstno hrano jedo otroci po vrtcih, pogovori z vzgojiteljicami pa razblinijo iluzije o izbirčnosti. “Tukaj otroci pojedo vse!” bo najpogosteje slišan odgovor. In če otrok je npr. brokolijevo juho in kislo zelje kar v ščepcih v vrtcu, zakaj jih ne bi tudi doma? Zato ker mu taka hrana ni ponujena!

Voda, čaj, sok, gazirane pijače

Pediatri in zobozdravniki od majhnega opozarjajo, kaj je dobro (zdravo) tako za otroške zobe kot tudi za samo zdravje. Čim manj sokov in sladkanega čaja - otroci naj pijejo vodo. In ko otroci začnejo odkrivati gazirane pijače, se ne zavedajo neverjetnih vsebnosti sladkorja - v litru pijače je lahko tudi do 100 gramov sladkorja!

Otroci (in mladostniki) so agresivni ali pa otopeli, v zgodnjih letih se začnejo spopadati s sladkorno boleznijo in debelostjo. Skrb zbujajoče je, da sicer uživajo visoko energijsko hrano, ki pa je hranilno izredno revna in jih dobesedno sili, da kmalu po obroku spet jedo, saj so - lačni.

Gibajmo se!

Tisto, kar našim otrokom in mladostnikom tudi manjka - ob zdravi prehrani; je vsekakor gibanje. Sodobne “igrače”, vse bolj pogosta lenoba in splošna apatičnost botrujejo k temu, da so otroci najrajši skriti med štiri stene. Otroška igrišča pogosto samevajo, ko bi morala kipeti in vrveti od mladostne energije.  

Veselje (in voljo) do gibanja je treba privzgojiti že najmlajšim - naj tekajo in se lovijo, skačejo in se plazijo, naj padajo in se pobirajo … naj se vozijo po dveh, treh in štirih kolesih, žoge mečejo, brcajo ali si jih zgolj podajajo. In tudi tu naj starši otrokom predstavljajo svetel zgled! Otroci so neusahljiv vir energije, ki jo morajo tako in drugače porabiti, najslabše pa je, da se kopiči v njihovih telesih in odlaga.

MNENJE STROKOVNJAKA, Andreja Podržaj, organizatorica prehrane in zdravstveno higienskega režima v vrtcu Hansa Christiana Andersena v Ljubljani
          
Ali se vam zdi, da se slovenski otroci zdravo prehranjujejo?

“V vrtcu ne opažamo, da bi bili otroci predebeli. V vzgojno izobraževalnem procesu dajemo

velik poudarek gibanju na svežem zraku v vseh vremenskih razmerah. Trudimo se, da pripravljamo prehrano, ki je skladna s Smernicami zdravega prehranjevanja. V želji, da bi spodbudili zdrave prehranjevalne navade, otrokom tekom dopoldneva ponujamo sadno malico, enkrat tedensko pa tudi sezonsko svežo zelenjavo. Ob praznovanju rojstnih dni večinoma uživajo sadje in ne samo sladkarije. Veseli smo opažanj, da otroci vse raje in pogosteje posegajo po vodi in da si jo izberejo tudi, če je na voljo še čaj. Pitje vode spodbujamo tudi s petimi pitniki.”

Skrbite za uravnoteženost, pestrost in razgibanost jedilnikov v vrtcu - kakšni so odzivi?

“Ni opaziti, da otroci ne bi hoteli jesti hrane, ki jo pripravljamo. Je pa znano, da so

otroci ljubitelji makaronov in špagetov z mesno omako, obožujejo tudi lazanjo, panirane fileje

in seveda palačinke. Hrane ne cvremo v olju, ampak jo pripravimo v parno konvekcijski

pečici. Velika večina otrok z veseljem uživa zelenjavne kremne juhe, pa tudi solate. Po besedah strokovnih delavk jih je včasih potrebno nagovoriti naj poizkusijo le pikico, ker jim bo morda celo všeč, največkrat pa zaleže dober zgled njegovega prijatelja, ki rad uživa solato in jo zato malo poizkusi še sam. Pogosteje, kot se otroci srečajo še s kakšnim novim živilom in okusom, npr. brezmesnim narastkom, domačimi zelenjavnimi polpeti, kremno zelenjavno juho … bolj jim je sčasoma všeč in je pojedo vedno več.

V tednu otroka damo starejšim otrokom možnost, da povejo svoje želje oziroma priljubljene jedi,

in jih skozi celo šolsko leto postopno vključujemo v jedilnike. Priljubljenih jedi namenoma nismo izključili iz jedilnika, kajti izločitev jih lahko naredi še mikavnejše, jih pa skušamo ponuditi oziroma kombinirati še z zelenjavo.”

Kje pri prehrani delajo napako starši in kaj bi jim svetovali?

“Veliko je napisanega o tem, kako bi morala biti sestavljena ustrezna prehrana otrok, manj pa

o tem, kako otroka prepričati, da bo to hrano tudi pojedel in, ko bo sam odločal, tudi izbral bolj zdravo različico! Otrok hranilna in energetska vrednost ne zanima, ker si v prvi vrsti želijo pri hranjenju uživati. Pri izbiri hrane je najpomembnejši dejavnik okus (sladek, slan, kisel, grenak). Največ okušalnih brbončic imajo otroci do dopolnjenega šestega leta starosti, kar lahko razloži njihovo izbirčnost pri izbiri hrane. Izbirajo predvsem sladka in slana živila ter zavračajo grenak okus. Uravnoteženo prehrano in veselje do hrane pa je mogoče dobro združiti. Veliko se lahko naredi že s tem, da si čim več hrane pripravijo skupaj, v domači kuhinji iz osnovnih sestavin, ker je za otroke zanimivo in predstavlja prvi korak v smeri prehranske vzgoje.”

Članek je bil objavljen v reviji Lepa & zdrava, aprila 2014. 

Besedo ima očka - Ovce, volkovi in pastirji

Ne, ne bom bibličen, pa tudi laibachovski ne, temveč svoj - torej vsak dan bolj zaskrbljen oče. Starejši otrok postaja vse bolj samostojen, srednja mu sledi, najmlajši pa postaja vse bolj svojeglav. Kaj sedaj?

Taras je začel hoditi iz šole sam domov in tudi v šolo gre zjutraj že sam. Ni edini iz njegovega razreda in tako se jih po nekaj sto metrih nabere kar lepo število in potem družno hitijo v šolo. Pločniki sicer vedno in povsod dovolj široki in kakšna noga mimogrede stopi dol … mimogrede pride tudi do prijateljska prerivanja in igrivega zaletavanja, pa zbadanja, pa seveda še kdo jim pride nasproti …

Danes tabornik - jutri ovca, volk ali pastir?

In potem z varne daljave slišiš “Dajva teč’t in ujemiva tiste spredaj!” in vidiš, kako se dva poženeta naprej, brez razmisleka skočita s pločnika pošteno na cesto, slišiš cviljenje zavor … od strahu zapreš oči in jih hitro strahoma odpreš. Vse je v najlepšem redu. Voznik - na srečo dovolj zbran in previden; je očitno bolj pretresen od razposajenih fantov, ki sta jo tokrat odnesla brez poškodb in že tečeta naprej proti šoli. Tokrat brez poškodb, kaj pa naslednjič? In vse le zato, ker se je “volk” odločil steči za vrstnikom, “ovca” pa mu je slepo sledila …

Kdo so “volkovi”? Tisti najbolj glasni, pa vedno v zadnjih vrstah, s serijsko samozavestjo in hkrati isti, ki niso nikoli dovolj pogumni, da bi prevzeli odgovornost? Kdo jih naredi “volkove”? In po drugi strani - kdo so “ovce”? Potrpežljivi, pridni in marljivi, ki jih nekdo potisne v prvo vrsto, vedno prosi za pomoč, a ga ni nikoli blizu, ko pomoč potrebuje? Ja, taka so razmerja med “volkovi” in “ovcami” in zelo jasno se kažejo že med najmlajšimi.

“Žoga mi je ušla na cesto, pojdi ti ponjo!”, “Ha ha, poglej tistega, kako neumno hodi, dajva ga malo spotikat!”, “Ne, on se ne sme igrati z nami, ker mi ni všeč!”, “Daj mi svojo čokolado.” in še bi lahko našteval tiste prevečkrat slišane stavke in ukaze, ki jih “volkovi” tako radi izrekajo, kažejo svojo (pre)moč, ponižujejo druge in se kažejo kot bodoči vodje. Bojmo se jih. “Ovce” pa sklonjenih glav vdano prikimajo, saj gre pogosto za posameznike, ki niso tako zelo družbeno angažirani, morda depriviligirani in predvsem z manjkom samozavesti, da lahko z njimi pometa vsakdo.

Sam sem bil točno ta “ovca” in zato si ne želim, da bi to isto postali moji otroci. Zaslužijo si več. Na srečo sem imel odlična pastirja, po potrebi tudi izkušenega psa ovčarja (brata) in tako sem postal stepni volk. Ja, Hessejeva knjiga mi je v trenutkih, ko mi je bilo v življenju najtežje pomagala prebroditi krizo in spoznati, da sploh ni slabo biti osamljen in nerazumljen, dokler verjameš vase in v svoje sposobnosti in veš, da delaš dobro in hodiš po pravi poti. In ostal sem na pravi poti, medtem, ko so mnogi moji vrstniki - naj so bili tedaj v vlogi volkov ali ovac; zašli na stranska in na kriva pota. Mnogi so obtičali v enosmerni ulici in se iz nje ne bodo vrnili.  

In prav zato je pomembna vloga “pastirjev” - staršev (in seveda starih staršev), učiteljev, vzgojiteljev in nenazadnje tudi starejših bratov ali sester. Mi smo tisti, ki moramo “ovce” popeljati na pravo pot in poskrbeti, da jih v svoje šape in čekane ne dobi kakšen “volk”. Ali pa v pastirja preoblečen volk. Seveda moramo hkrati poskrbeti, da ne postanejo tudi sami “volkovi”, ampak prej pastirji. Lahko so tudi stepni volkovi …

Moji trije otroci me vsak dan znova presenečajo in kažejo koliko pozitivnega, ustvarjalnega in preprosto neverjetnega se skriva v vsakem od njih. Taras sicer prihaja v fazo, ko se je toliko bolj zanimivo upirati staršem, Vita in Adam mu sledita in dogajanje pogosto stopnjujeta, a vzgoja ni tek na 100 metrov. Vzgoja je maraton, torej peklensko, težavno, nemogoče in večkrat pomisliš, da bi dvignil roke in obupal, ampak ne …

Zunaj čakajo krdela sestradanih volkov, a jim jaz svojih otrok ne bom poslal v ovčji koži.   

Kolumna je objavljena v reviji Naša žena, maja 2014.