Naši otroci so debeli

Skrb za pravilno prehranjevanje otrok se začne že v času nosečnosti, saj se mnoge nosečnice zavedajo, da bodo že v tistih devetih mesecih položile temelj. Temelj zdravja ali temelj težav? In čeprav so starši tisti, ki s prstom pogosto kažejo na krivca “nekje zunaj”, so za otrokove slabe prehranjevalne navade in s tem povezane težave, največkrat krivi kar oni sami.

Naši otroci so debeli

Lani je završalo, ko so bili objavljeni podatki, da so slovenski otroci med najdebelejšimi v Evropi (3. med državami EU in najdebelejši v srednjevzhodni Evropi), kar bi nekdaj lahko opravičevali z izobiljem, v katerem živimo. Nekdaj ...

Danes gre prvi vzrok iskati v pomanjkanju časa - otroci imajo svoj prvi dom v vrtcu oz. šoli in s starši preživljajo vse manj skupnega časa. Starši nimajo časa, da bi pripravili okusen in hranljiv obrok in se zatekajo k instantnim rešitvam. Največkrat pa je pomanjkanje časa le izgovor za lenobo, saj je enostavneje nekaj na hitro pogreti ali pa otroke odpeljati v restavracijo s hitro prehrano …

Jamie Oliver, npr. je v svojih dveh knjigah 15 minut za obrok oz. 30 minut za kosilo še enkrat več razblinil in odpihnil izgovore ter predstavil razgibane jedilnike, ki bi lahko služili kot kuharska osnova v marsikateri družini. In če k kuhanju pritegnete še otroke, ki jih brbotajoči lonci vedno tako zelo mikajo, boste skupaj preživeli lepe trenutke. Otroku boste odličen zgled, katera hrana je zdrava, okušali bodo in si sami pripravili zdrav obrok, ki ga bodo pojedli s še večjim veseljem.

Starševski zgled

Poznate primere, ko starši brskajo po krožniku zelenjavne juhe in se po kosilu radi usedejo pred televizor ali pa prigriznejo kakšen sladek grižljaj? Noben otrok se ne rodi izbirčen, izbirčne naredijo starši in jih prevečkrat ukrojijo po lastni podobi.

“Jaz pa tega ne jem!”, “Tega že ne bom dal v usta!”, “O, fuj!” so stavki, ki nikakor ne sodijo za mizo. Slovenija ima neverjetno srečo glede hrane in samo vprašanje časa je, kdaj se bomo začeli zavedati in izkoriščati možnosti samooskrbe s sadjem, zelenjavo, zelišči, …  In ne smemo dovoliti, da otroci ne bi ločili med npr. papriko in jajčevcem ali čebulo in česnom. In naj se ne zgodi, da bi vas otrok v najstniških letih vprašal, kaj ste mu postavili na krožnik ali, če on to sploh je?! Od otroka morajo starši zahtevati vsaj to, da hrano, ki jo ima na krožniku, poskusi. Sicer ne more vedeti, ali je dobra oz. ali mu je všeč. In še moder nasvet za starše - če želite otroku predstaviti novo živilo oz. jed - vzemite si čas in jo najprej pripravite samo zase, poskusite, izboljšajte; šele potem jo ponudite otroku.

Enoličnost

Med največje težave sodi tudi enoličnost - krompir, testenine in riž kot priloga, morda kaj zelenjave in obvezno meso (puran ali piščanec). Pozablja se (vsaj doma) na stare jedi - joto, ješprenj, polento, na različne kaše, kus kus, kvinojo, omake in juhe, ki so lahko tudi zelenjavne.

Dobrodošlo je pogledati vrtčevske jedilnike, kjer se starš lahko prepriča, kako raznovrstno hrano jedo otroci po vrtcih, pogovori z vzgojiteljicami pa razblinijo iluzije o izbirčnosti. “Tukaj otroci pojedo vse!” bo najpogosteje slišan odgovor. In če otrok je npr. brokolijevo juho in kislo zelje kar v ščepcih v vrtcu, zakaj jih ne bi tudi doma? Zato ker mu taka hrana ni ponujena!

Voda, čaj, sok, gazirane pijače

Pediatri in zobozdravniki od majhnega opozarjajo, kaj je dobro (zdravo) tako za otroške zobe kot tudi za samo zdravje. Čim manj sokov in sladkanega čaja - otroci naj pijejo vodo. In ko otroci začnejo odkrivati gazirane pijače, se ne zavedajo neverjetnih vsebnosti sladkorja - v litru pijače je lahko tudi do 100 gramov sladkorja!

Otroci (in mladostniki) so agresivni ali pa otopeli, v zgodnjih letih se začnejo spopadati s sladkorno boleznijo in debelostjo. Skrb zbujajoče je, da sicer uživajo visoko energijsko hrano, ki pa je hranilno izredno revna in jih dobesedno sili, da kmalu po obroku spet jedo, saj so - lačni.

Gibajmo se!

Tisto, kar našim otrokom in mladostnikom tudi manjka - ob zdravi prehrani; je vsekakor gibanje. Sodobne “igrače”, vse bolj pogosta lenoba in splošna apatičnost botrujejo k temu, da so otroci najrajši skriti med štiri stene. Otroška igrišča pogosto samevajo, ko bi morala kipeti in vrveti od mladostne energije.  

Veselje (in voljo) do gibanja je treba privzgojiti že najmlajšim - naj tekajo in se lovijo, skačejo in se plazijo, naj padajo in se pobirajo … naj se vozijo po dveh, treh in štirih kolesih, žoge mečejo, brcajo ali si jih zgolj podajajo. In tudi tu naj starši otrokom predstavljajo svetel zgled! Otroci so neusahljiv vir energije, ki jo morajo tako in drugače porabiti, najslabše pa je, da se kopiči v njihovih telesih in odlaga.

MNENJE STROKOVNJAKA, Andreja Podržaj, organizatorica prehrane in zdravstveno higienskega režima v vrtcu Hansa Christiana Andersena v Ljubljani
          
Ali se vam zdi, da se slovenski otroci zdravo prehranjujejo?

“V vrtcu ne opažamo, da bi bili otroci predebeli. V vzgojno izobraževalnem procesu dajemo

velik poudarek gibanju na svežem zraku v vseh vremenskih razmerah. Trudimo se, da pripravljamo prehrano, ki je skladna s Smernicami zdravega prehranjevanja. V želji, da bi spodbudili zdrave prehranjevalne navade, otrokom tekom dopoldneva ponujamo sadno malico, enkrat tedensko pa tudi sezonsko svežo zelenjavo. Ob praznovanju rojstnih dni večinoma uživajo sadje in ne samo sladkarije. Veseli smo opažanj, da otroci vse raje in pogosteje posegajo po vodi in da si jo izberejo tudi, če je na voljo še čaj. Pitje vode spodbujamo tudi s petimi pitniki.”

Skrbite za uravnoteženost, pestrost in razgibanost jedilnikov v vrtcu - kakšni so odzivi?

“Ni opaziti, da otroci ne bi hoteli jesti hrane, ki jo pripravljamo. Je pa znano, da so

otroci ljubitelji makaronov in špagetov z mesno omako, obožujejo tudi lazanjo, panirane fileje

in seveda palačinke. Hrane ne cvremo v olju, ampak jo pripravimo v parno konvekcijski

pečici. Velika večina otrok z veseljem uživa zelenjavne kremne juhe, pa tudi solate. Po besedah strokovnih delavk jih je včasih potrebno nagovoriti naj poizkusijo le pikico, ker jim bo morda celo všeč, največkrat pa zaleže dober zgled njegovega prijatelja, ki rad uživa solato in jo zato malo poizkusi še sam. Pogosteje, kot se otroci srečajo še s kakšnim novim živilom in okusom, npr. brezmesnim narastkom, domačimi zelenjavnimi polpeti, kremno zelenjavno juho … bolj jim je sčasoma všeč in je pojedo vedno več.

V tednu otroka damo starejšim otrokom možnost, da povejo svoje želje oziroma priljubljene jedi,

in jih skozi celo šolsko leto postopno vključujemo v jedilnike. Priljubljenih jedi namenoma nismo izključili iz jedilnika, kajti izločitev jih lahko naredi še mikavnejše, jih pa skušamo ponuditi oziroma kombinirati še z zelenjavo.”

Kje pri prehrani delajo napako starši in kaj bi jim svetovali?

“Veliko je napisanega o tem, kako bi morala biti sestavljena ustrezna prehrana otrok, manj pa

o tem, kako otroka prepričati, da bo to hrano tudi pojedel in, ko bo sam odločal, tudi izbral bolj zdravo različico! Otrok hranilna in energetska vrednost ne zanima, ker si v prvi vrsti želijo pri hranjenju uživati. Pri izbiri hrane je najpomembnejši dejavnik okus (sladek, slan, kisel, grenak). Največ okušalnih brbončic imajo otroci do dopolnjenega šestega leta starosti, kar lahko razloži njihovo izbirčnost pri izbiri hrane. Izbirajo predvsem sladka in slana živila ter zavračajo grenak okus. Uravnoteženo prehrano in veselje do hrane pa je mogoče dobro združiti. Veliko se lahko naredi že s tem, da si čim več hrane pripravijo skupaj, v domači kuhinji iz osnovnih sestavin, ker je za otroke zanimivo in predstavlja prvi korak v smeri prehranske vzgoje.”

Članek je bil objavljen v reviji Lepa & zdrava, aprila 2014.