Dobra ali slaba znanost?

DOBRA ALI SLABA ZNANOST?

Lansko leto sem “nasedel” priporočilu znanke in odšel na predavanje, ki naj bi mi spremenilo življenje. Kmalu zatem sem v roke dobil knjigo 'Slaba znanost' dr. Bena Goldacrea, ki naj bi konkretno zatresla bralčevo vedenje o marsičem, povezanem z zdravim življenjem in zdravljenjem.

Imam se za zdravega človeka n resnejših težav z zdravjem nimam (prav zdaj trkam po lesu!). Niti jih nisem nikoli imel - v šoli sem manjkal bolj izjemoma kot praviloma in tudi v zadnjih letih imam še največ težav z modrostnimi zobmi ter tu in tam s kakšno poškodbo. No, tudi pomlad mi z vsem cvetenjem utegne zagreniti lepše in toplejše dni, a se ne dam. A ker se, tudi kot oče dveh predšolskih otrok; še kako dobro zavedam, kako dragoceno in pomembno je zdravje; nikoli ne rečem ne priložnosti, da ne bi bilo še boljše. In če mi nekdo obljubi spremembo na boljše, to logično povežem z zdravjem.

V »SEKTO« ZA BOLJŠE POČUTJE?

Saj morda ste se že sami povezali, na kakšno predavanje sem odšel in prepričan sem, da ste bili tudi mnogi tam. Imen ne bom navajal, njihov trženjsko-promocijski stroj svoje delo opravlja popolno in najbrž imajo oboževalcev več kot sovražnikov. Na predavanju sem sicer dobil občutek, da prisostvujem srečanju nekakšne sekte, kjer so vsi vedno zdravi, zadovoljni, imajo ogromno časa in denarja. Bistvo srečnega življenja se skriva v zdravju in odličnem počutju, rešitev pa je v zdravi in uravnoteženi prehrani. Uravnotežena prehrana in redni obroki so v današnjem času nekaj ne najbolj običajnega in na tržišču je mnogo rešitev. O naravnosti vseh sem skeptičen, ker nekako dvomim, da so praški in tablete zelo naravni … Ampak ker sem radoveden in ker nerad sodim, preden nekaj poskusim, sem nasedel še enkrat in poskusil. Morda ne povsem nezanemarljivo - zdrava hrana je draga, prehranski dodatki pa še toliko bolj! Svojo radovednost sem pošteno plačal in nemudoma začel z »izboljšanjem« svojega počutja. Čaj zjutraj (za katerega sem ugotovil, da gre za povsem običajen zelen čaj), pa tabletka z vlakninami in vitamini (polnozrnat kruh in sadje bi bila boljša) in proteinski napitek (ki nadomesti konkreten obrok). Vse skupaj bi me moralo držati do naslednjega obroka - ki je spet lahko napitek, lahko pa mini čokolada; oziroma tam nekje 3 ure. Prve dni sem se še prepričeval, da moj želodec pač ne ve, da je dobil super polnovreden obrok in da naj bo vsaj dve uri še tiho, kmalu sem ga začel tolažiti z lepljivimi in neokusnimi čokoladami in da, še enim napitkom. Po le nekaj dneh sem bil eno uro po zaužitem obroku že lačen in sem čutil vse večjo potrebo po hrani. Še huje je bilo to, da sem bil vsakih 15 minut na stranišču in da je moje telo oddajalo vodo, kot bi vsakih 15 minut spil najmanj liter tekočine. Moje telo se je menda čistilo strupov … A meni se to ni zdelo normalno. Kot se mi tudi ne zdi normalno, da se lahko po prvih nekaj predavanjih že okličeš za strokovnjaka za prehrano ali celo nutricionista. Po manj kot mesecu sem vse skupaj postavil v precej temen kot v kuhinjski omari in se predal običajni prehrani in navadam. Znanka, ki mi je pripravila dieto, za katero bi mesečno odštel kakšnih 500 €, je bila užaljena, ko sem ji povedal, da me vse skupaj ne zanima več. Ampak, ker jih učijo in oblikujejo v marljiva kolesca mašinerije, se dolgo ni obremenjevala.

KDO JE BEN GOLDACRE?

Ampak, kot sem se kmalu zatem naučil iz knjige Slaba znanost, so »nutricionisti« sila občutljiva bitja, le malenkost manj od homeopatov. Ben Goldacre je zdravnik (ne alternativni, ampak tradicionalni), zatorej bi njegove zadržke in kritike do alternativnih načinov zdravljenja lahko razumeli kot zaščito lastnega poklica, a je po drugi strani tudi odličen analitik in govorec, ki prepričuje zgolj in predvsem z dejstvi. Če povem drugače - ko nekje opazite oglas, ki obljublja 60-odstotno izboljšavo nečesa in je (ali pa tudi ne) okrepljen z drobnim tiskom o neki raziskavi; dobite občutek, da ne kupujete mačka v žaklju. Nimate dostopa do raziskave in tudi, če bi ga imeli, nimate ustreznih znanj, da bi znali raziskavo pravilno tolmačiti. In tukaj nastopi Goldacre, ki na zelo konkretnih primerih pojasni površnosti raziskav in tolmačenja dobljenih rezultatov. Brez milosti se loti homeopatije, farmacije, nutricionizma, kozmetične industrije in industrije prehranskih dopolnil ter se v zaključku loti nečesa, ker vedno in povsod buri duhove, cepljenja.

ALI CEPLJENJE POVZROČA AVTIZEM?

Ali cepljenje res povzroča avtizem? Goldacre je raziskal hude obtožbe na račun cepljenja v Veliki Britaniji, ki naj bi bilo krivo za porast avtizma in jih z zares konkretnimi izsledki in jasno razloženimi rezultati raziskav ovrže. Sam sem zavestno cepil oba otroka - navkljub nekaterim pomislekom; in z izjemo povišane telesne temperature nismo imeli prav nobenih težav. Težava je v nesposobnih in neprofesionalnih pediatrih, ki cepijo otroka, ki je bolan ali kaže znake obolelosti. Nekajkrat smo šli domov slabe volje in poparjeni, ker smo se psihično pripravili na cepljenje, ki se je zaradi nedolžnega kašlja in smrkanja prestavilo za cel mesec. Ampak taka odločitev pediatra je edina pravilna! Sodeč po lastnih izkušnjah - cepivo pri zdravem otroku ne povzroči nobenih težav ali obolenj.

PLACEBO UČINEK

Ste imeli kdaj opravka z zares hudo bolečino - migreno, zobobolom, bolečinami v želodcu? Vzeli ste tableto in po nekaj minutah ste čutili olajšanje. Kot sem omenil v uvodu, imam pogoste težave z modrostnimi zobmi in na trenutke nemogočimi bolečinami, ki jih lajšam z močnimi protibolečinskami tabletami. Skozi leta sem prepoznal vzorec, kako pride do težav in če je le mogoče, jih pravočasno zaustavim s tableto. A tableta mi ne pomaga v petih minutah - včasih traja tudi uro ali več, da “prime”. Svoji babici, katere dan se vrti okoli odmerkov zdravil, pogosto govorim, da je rešitev vsaj polovice njenih zdravstvenih težav v njeni glavi, saj je včasih dovolj, da tableto vidi, pa se počuti bolje. Torej, če bi dobila placebo namesto pravega zdravila (a pozor! - ne posplošujem in zdravila pri določenih boleznih je potrebno jemati), tega najverjetneje ne bi opazila in se počutila ravno tako boljše, ker je pač pojedla tableto.

In prav testiranja s placebom so tisti adut iz rokava, ki ga Goldacre uspešno uporablja, industrija “slabe znanosti” pa vedno zamolči. Sladkorna kroglica namesto homeopatske kroglice? Sladkorna tableta namesto prehranskega dopolnila? Povsem običajna krema namesto čudežnih krem za glajenje kože itn.? In še bi lahko naštevali, a vam priporočam branje knjige, saj boste potem polovico “zdravil”, “prehranskih dopolnil” in “kozmetičnih čudežev” pometali stran. Verjeli ali ne - na veliko večino delujejo povsem enako kot placebo, torej nikakor. Naše telo je genialen organizem, ki dobro ve, kaj potrebuje, kdaj in koliko. In lahko mi verjamete, da nobena čudežna tableta ne bo odtehtala jabolka, korenja ali zadostne količine vode ter svežega zraka. Sam sem lani pozimi vsako jutro na tešče popil kozarec tople vode, v kateri sem stopil žlico domačega medu, dodal pa sem še limonin sok. Brez bolezni! Letos sem navade malce spremenil in za dobro jutro popijem kozarec domače sirotke …

HOMEOPATIJA = ČUDEŽ?

In kakorkoli verjamem in sem takorekoč prepričan v placebo učinek, pa se v celoti z Goldacrom ne strinjam. Odrasli imamo resnično programirane možgane: bolečina, tableta, olajšanje. Če je bolečina res huda, rajši kar dve tableti. Kaj pa otroci? Otroci ne vedo, kaj je zdravilo in kako naj bi učinkovalo. Pri starejšem otroku smo imeli kar precej težav - krči, alergija na mleko in potem mati vseh bolečin - zobje. To je bil neutolažljiv jok, ki je lahko trajal ure in ure in ki ga ni ublažilo nič. Nobeno mazilo, noben sirup, grizalo, svečka, karkoli. Dokler nismo odkrili homeopatskih globul, pripeljanih iz Avstrije. Nisem vedel, ali naj se jočem ali smejim, ko sem za malo plastično škatlico polno brezbarvnih kroglic odštel veliko evrov. Poskusili smo pri prvem napadu bolečine, nabreklih dlesnih in besnem griženju v karkoli, kar bi ponudilo tolažbo in … delovalo je! Slabih petnajst minut po zaužitju kroglic je bolečina izginila. Neverjetno, ampak resnično. In ne, ni bil osamljen primer, saj so nam globule kasneje rešile marsikatero noč, še vedno pa jih uporabljava pri mlajši hčerki, prej pri krčih, zdaj pri rasti zob. Homeopatija, vsaj v mojih očeh, le ni “slaba znanost” in nesmiseln lari-fari.

Kako slaba je v resnici znanost in katera znanost je slaba - tradicionalna ali alternativna, je težko presoditi oziroma je najlažje presoditi na podlagi lastnih izkušenj. Sam menim, da je z zdravili (in drugimi »čudeži«) približno enako kot s hrano in vsem, kar nas obdaja. Izdelek najprej sodimo po embalaži, nato tudi po ceni. Zaupajte telesu in ne blagovnim znamkam ter praznim obljubam izurjenih tržnikov! 

Članek je bil objavljen v reviji Lepa & zdrava, marca 2012.