Dandanes vsi govorijo o konkurenci, lojalni in nelojalni in vsi se spopadamo z njo in iščemo načine, kako bi bili konkurenčni. Mnogi se ne zavedajo, da brez konkurence najbrž niti obstajali ne bi in da je konkurenca potrebna za naš razvoj. Seveda, dokler konkurenca je in ima kaj za ponuditi …
Priznam, da se mi je malo kolcnilo, ko sem minuli konec tedna slišal, da bo smučarka Lindsey Vonn po številu zmag prej ali slej ujela in prehitela legendarnega Ingermarja Stenmarka. Mogoče gre tukaj za generacijski razkol, ampak meni osebno Stenmark predstavlja smučarsko božanstvo, kot tudi Alberto Tomba, Vreni Schneider in recimo še Herman Maier. Lindsey Vonn z vsem dolžnim spoštovanjem do izjemnih dosežkov, povratkov po res hudih poškodbah, kljub vsemu ne. Tudi Golden State Warriorsi s izjemnim Stephom Curryjem utegnejo letos podreti neverjetni rekord Jordanovih Bullsov ter njihovih 72 zmag ob zgolj 10 porazih, ampak … Jordan - Curry? Že z Bryantom in Jamesom imam težave, kaj šel s Curryjem, neverjetnim predstavam navkljub. Če me kdo vpraša, je zame zaenkrat najboljša ekipa NBA lige v 21. stoletju San Antonio Spurs z neuničljivim Timom Duncanom. Nogometaši se prodajajo za sto in več milijonov evrov, padajo rekordi, letvica se postavlja vedno višje, a treba se je zavedati, da brez dobre, boljše in najboljše konkurence noben ustvarjalec ali atlet ne bi tako blestel. In Lindsey letos nima ne Tine, ne Anne in ne Mikaele.
In če se za trenutek distanciramo od športa in pogledamo trenutni slovenski TV-program, ki je zelo podoben poletnemu obdobju kislih kumaric. In treba se je zavedati, da vsaj za ljubitelje športa kislih kumaric ne bo, saj nas poleti čakata tako evropsko prvenstvo v nogometu (junija) kot seveda poletne olimpijske igre (avgusta). A za januar se je zdelo, kot da so vsi v okrevanju po veselem decembru in da se sestavljajo po še enem “nepozabnem” pričakovanju novega leta. In zdaj, ko bi v hipu lahko pridobili konkurenčno prednost, vsi spijo. In čakajo drug drugega, da začnejo. In ko bodo začeli, bodo začeli vsi naenkrat streljati z vseh topov - sobotne filmske premiere, resničnostni šovi, kuharija na tisoč in en način, pogovorne oddaje, nove serije domače in tuje produkcije in še in še in še. In prav zato, ker se vsi samo čakajo, je naš TV-program tak kot je. Torej ga trenutno ni.
Poglejmo tujino, poglejmo si HBO, pa Fox in Netflix. HBO s svojo produkcijo izjemnih serij, ki so pravi hollywoodski spektakli v malem, kjer zadnja leta prevladuje predvsem Igra prestolov. Vsebinsko, produkcijsko in tehnično dovršeno. Seveda so tu še druge serije in filmi s svojimi oboževalci. Fox se uspešno bori z Živimi mrtveci, oživljenimi Dosjeji X ter “manjšimi” serijami, kot je npr. Imperij, pa zimzeleni Simpsonovimi, seveda pa vsaj zaenkrat za njihov programski paket ni potrebno dodatno plačevat, kar je vsekakor plus. Netflix je na sončno stran Alp prišel nepričakovano, a se zdi, da tudi ne najbolj pripravljen - ponudba je slaba, ljudje nimajo informacij.
Konkurenca, torej. S podlimi (nelojalnimi) prijemi nas lahko uniči. Tudi o tovrstnih praksah in početjih v Sloveniji vemo dovolj, preveč. A konkurenca, ki nas žene naprej, k vedno boljšemu in kvalitetnejšemu, je konkurenca, ki si jo lahko le želimo. Tako ustvarjalci kot gledalci.
Kolumna je bila objavljena v reviji Vklop, 4.2.2016
Ni komentarjev:
Objavite komentar