Včerajšnja tekma proti Finski ni (spet) pomenila nič - tako kot tista gladko izgubljena proti Poljski. Naši fantje so pred tekmo vedeli, da so uvrščeni v četrtfinale in da jih tam v sredo (torej jutri!) čaka Francija. Močna, rutinirana Francija, ki kljub “slabšim” predstavam zame še vedno sodi v najožji krog favoritov za naslov prvaka.
Tisti, ki so bili včeraj na tekmo in so plačali vstopnice, so bili seveda razočarani - naši so izgubili, selektor Božidar Maljković pa je odpočil (oz. se je vsaj trudil odpočiti) glavne nosilce igre, predvsem Gorana Dragića. Finci so nas včeraj prerešetali, podobno kot Poljaki. In če smo se po porazu na zadnjih dveh tekmah skupinskega dela spraševali, kako bo to vplivalo na moralo naših junakov, so nam na najboljši možni način odgovorili na naslednjih dveh tekmah - najprej so z odlično igro nadigrali Italijane in potem navkljub padcu v drugem polčasu premagali še vedno neprijetne Grke.
Se lahko nadejamo, da bodo naši proti Francozom ponovili igri iz tekem proti Španiji in Italiji? Če želijo napredovati v polfinale, jih bodo vsekakor morali. Spremenilo se ni veliko - tekme še vedno odloča kolektivna igra v obrambi ter zanesljiv napad. Iz tekme v tekme se bolj kaže, kdo so nosilci igre, kdo se ne boji prevzeti odgovornosti in preprosto igrati.
Goran Dragić iz tekme v tekmo dokazuje in potrjuje, zakaj je ne le eden najboljših igralcev v Evropi, ampak na svetu. Njegov brat Zoran je neustavljiv motor, ki besed “predaja” in “izgubljena žoga” ne pozna - torej igralec, kot si ga lahko le želiš v ekipi in ki lahko kadarkoli prispeva tisto odločilno potezo, dvigne tako ekipo kot občinstvo v dvorani. Boštjan Nachbar, izkušen, borben in zanesljiv - nekateri so pred prvenstvom rekli, da je prestar, a Boštjan potrjuje, da je zagotovo v najboljših letih in brez njega reprezentanca na tem prvenstvu ne bi bila, kjer je.
Trio, na katerega se lahko zaneseš in potem … potem smo v “škripcih”. No, ne čisto zares, ampak računati na to, da bodo trije igralci prinesli zlato medaljo …
Gašper Vidmar je borben in atraktiven, a se pogosto prehitro iztroši. Mirza Begić bi ČISTO ZARES moral biti strah in trepet v obrambi in za njegovo samozavest je odlično, če mu takoj na začetku uspe zapret “raketo” in podelit blokado ali dve, smo rešeni. Kar pa zelo pogrešam pri naših centrih, je pomoč soigralcem, prevzemanje in predvsem odločnost pri skoku, ki je manjka. Edo Murić ima podobno kot Domen Lorbek svoje trenutke, ko odlično izkoristi priložnost, zadene prelomno trojko, ukrade žogo, Nebojša Joksimović se je izkazal predvsem v obrambi in pričakujem, da bo on tisti, od katerega bo odvisna igra Tonyja Parkerja, od Jake Blažiča sem pričakoval več, podobno velja za Jureta Balažiča. Jure je bil včeraj sicer točkovno med našimi najboljšimi igralci, a se mi je na trenutke zdelo, da ima v rokah namesto žoge milo?! Jaka Lakovič počasi prihaja v nek tempo, uspe s kakšnim prodorom in metom od daleč, a gre še vedno preveč njegovih žog v prazno, poleg tega bistveno upočasni našo igro in je nezanesljiv v obrambi. Uroš Slokar je včeraj dobil svojo priložnost, a jo z izjemo ene blokade ni kaj prida izkoristil in je žal naš najbolj nekoristen igralec.
Francozi so v drugem delu izgubili tako proti Srbiji kot Litvi in premagali Latvijo, v prvem delu so najprej presenetljivo izgubili z v nadaljevanju neprepoznavno Nemčijo, pa premagali Veliko Britanijo, Izrael, Ukrajino in Belgijo. In ne pozabimo na zadnjo pripravljalno tekmo, ki so jo odigrali proti našim in tekmo sebi v prid odločili v zadnjih minutah. Vtis, ki so ga pustili? Nobeno tekmo se niso kaj veliko naprezali in ves čas si imel občutek, da igrajo z rezervo, veliko rezerve. Odlika velikih in izkušenih ekip, da stopijo na plin takrat, ko je treba. Tako kot imamo mi Gorana Dragića, imajo oni Parkerja. Nimajo pa Zorana Dragića, ne igrajo na domačem parketu in pred fanatično in fantastično domačo publiko, ki bo morala še enkrat več glasno navijati, spodbujati in stiskat pesti (najbrž) do zadnje sekunde.
Francozi so, kot vsi drugi na tem prvenstvu; seveda premagljivi. Naši so tudi na tem prvenstvu že nekajkrat dokazali, da proti najboljšim ekipam igrajo najboljše. V sredo bodo imeli prvo priložnost potrditi do domnevo. Čaka jih Francija in v primeru zmage zmagovalec izjemnega dvoboja med Španijo in Srbijo. Na drugi strani se bodo za mesto v polfinalu spopadli Hrvaška in Ukrajina (presenečenje prvenstva, ki ga najbrž ne bo nihče več podcenjeval) ter Italija in Litva.
Moja (realistična) napoved - naši premagajo Francijo in Srbija Španijo. Hrvaška premaga Ukrajino in Italija Litvo. V polfinalu naši klonijo proti Srbiji, Hrvaška prizna premoč Italiji. V tekmi za tretje mesto naši v infarktni končnici premagajo Hrvaško in se okronajo z bronom, Srbi pa v tekmi, ki bo ves čas potekala na meji pretepa, premagajo Italijo.
Moja (optimistična) napoved so tri zmage Slovenije od srede do nedelje, ne glede na nasprotnika.
Ni komentarjev:
Objavite komentar