Taktiziranja je
konec – v soboto, 28.6. se na svetovnem prvenstvu v nogometu začnejo prvi boji
osmine finala, ko je pomembna vsaka tekma in ko se bo počasi začela kazati tako
fizična pripravljenost kot tudi timski duh. Ali pač izjemne kvalitete določenih
posameznikov.
Posebnih presenečenj v zadnjem krogu skupinskega dela
sicer ni bilo – morda zmaga Grčije nad Slonokoščeno obalo, pa nova nespametna
poteza Luiza Suareza, pestro dogajanje v ganski reprezentanci, še ena bleda
predstava Angležev in navdahnjena igra Nigerije proti Argentini. Kdo ve, zakaj
so nekatere ekipe (in selektorji) potrebovali tako dolgo, da so začeli kazati,
kako znajo igrati nogomet.
Osmina finala bo postregla s kar nekaj zanimivimi
dvoboji, jasno pa je zaenkrat vsaj to, da bo imela južna Amerika vsaj enega
polfinalista.
BRAZILIJA – ČILE
Brazilci so v prvih treh tekmah prepričali le redkokoga –
proti Hrvaški se je na trenutke zdelo, da igrajo z le pol moči, a jih je nato
fanatična Mehika prizemljila in zadnja tekma proti izredno slabemu Kamerunu je
bila le ogrevanje. Čilenci so prepričljivo ugnali čvrsto Avstralijo in nato
tudi Španijo ter si v zadnjem krogu proti Nizozemski, ko niso imeli več kaj
izgubiti, malo odpočili. Brazilci bodo vsekakor od zdaj naprej z vsako tekmo
bolj odločni – podpora publike bo vpliven dejavnik, tudi »pomoč« sodnikov ne bo
smela biti presenečenje. Cilj je seveda znan – zmaga 13. julija. A vsekakor je
ekipa Čila prva, ki jim načrte lahko prekriža …
Napovedujem podaljšek in napredovanje Brazilije.
KOLUMBIJA –
URUGVAJ
Zmagovalec tekme Brazilija – Čile se bo v četrtfinalu
pomeril z zmagovalcem drugega južnoameriškega para, ki obeta fantastično tekmo.
Koliko so zmožni Urugvajci brez Suareza,
ki je bil po ugrizu Chiellinija kaznovan s štirimi meseci prepovedi nastopanja in
prepovedjo nastopa na devetih mednarodnih tekmah in ali bo to le še dodatna spodbuda
za ekipo, da pokažejo, da iz skupine smrti niso napredovali po zaslugi sreče.
Kolumbija podobno kot Francija dokazuje, da en zvezdnik še ne naredi svetovnega
prvaka. Izredna igra, tri zmage in karkoli drugega kot zmaga bi bila veliko
presenečenje.
Napovedujem izredno atraktivno tekmo v obe smeri in zmago
Kolumbije.
FRANCIJA –
NIGERIJA
Francija brez
Riberyja kaže neverjetne predstave in kljub remiju v zadnjem krogu proti
Ekvadorju, ko je Deschamps odpočil nekaj nosilcev igre, so v tem paru vsekakor
favoriti. Nigerijci nihajo – proti Iranu niso pokazali prav nič, nato so
presenetili Bosno in Hercegovino in se v zadnjem krogu odlično upirali
Argentini. Francija, če še enkrat prikaže predstavo, s katero so deklasirali
Švico, vsekakor sodi v krog najožjih favoritov, čeprav jih potem že v
četrtfinalu čaka izjemen tekmec.
Napovedujem tekmo številnih priložnosti in končno zmago Francije.
NEMČIJA – ALŽIRIJA
Drugi evropsko-afriški par ima izrazitega favorita in
pravzaprav je vprašanje le, kako dobro in kako dolgo se bodo Alžirci uspeli
upirati Nemcem. Slednji so najprej osmešili Portugalce, pa potem remizirali z
Gano in v zadnjem krogu v izredno zahtevnih razmerah minimalno premagali ZDA,
medtem, ko so Alžirci po minimalnem in nesrečnem porazu z Belgijo nadigrali Južno
Korejo in potem po zelo izenačeni predstavi remizirali z Rusijo Fabia Capella.
Nemci bodo vsekakor močnejši in najbrž tudi napadalnejši, kar hkrati
predstavlja tudi lepo priložnost za hitre alžirske protinapade.
Napovedujem bolj izenačeno tekmo, kot bo na koncu kazal
rezultat in zmago Nemčije.
NIZOZEMSKA - MEHIKA
Po dveh sobotnih, južnoameriških poslasticah, nas tudi v
nedeljo, 29.6. popoldan čaka poslastica – presenetljivo homogena in
prepričljiva Nizozemska ter fanatična Mehika. Nizozemci so pometli s Španijo in
premagali Čile ter se pošteno mučili z Avstralci, medtem, ko je imela Mehika
nekaj težav s Kamerunom v prvem krogu, nato pa do zadnjega sodnikovega žvižga
grozila Braziliji in nadigrala Hrvaško. Z odličnim vratarjem in zelo kompaktno
ekipo ter občinstvom na svoji strani so sposobni iti vse do konca.
Napovedujem izenačeno tekmo številnih priložnosti in
zmago Mehike.
KOSTARIKA – GRČIJA
Presenetljiv par osmine finala – Kostarika je zmagala v
skupini smrti z Urugvajem, Italijo in Anglijo, Grkom pa je s neprepričljivimi
igrami in Fortuno na tekmi s Slonokoščeno obalo uspelo priti v nadaljevanje
tekmovanja. Kostarika večjih težav ne bi smela imeti – Grki bodo najbrž igrali
svojo prepoznavno igro mučenja nasprotnikov in žoge brez prave želje po
zadetku, a so se Kostaričani doslej pokazali kot izjemna ekipa, ki bi morala
brez večjih težav ugnati eno od šestih evropskih udeleženk v osmini finala.
Napovedujem ne posebej atraktiven nogomet in končno zmago
Kostarike.
ARGENTINA – ŠVICA
Podobno kot Brazilija se tudi Argentina ni predstavila v
posebej prepričljivi luči – brez Messija nimajo prave igre, Messi pa je odvisen
predvsem od izjemnega Di Marie. Zaradi poškodbe na tekmi proti Nigeriji so
ostali brez Aguera, čakajo pa tudi
na prebujenje Higuaina, velikega
dolžnika. Švica igra po principu toplo-hladno – srečna zmaga proti Ekvadorju,
katastrofa proti Franciji in nato izjemna predstava proti Hondurasu. Želja bo
vsekakor prisotna in Argentincem ne bo lahko, še posebej, če bodo v zvezni
vrsti delali preveč napak – Shaqiri je
igralec, ki priložnosti za zadetek ne bo zapravil.
Napovedujem dinamičen nogomet s končno zmago Argentine.
BELGIJA – ZDA
Belgija je zaradi odličnih posameznikov že pred
prvenstvom veljala za možno presenečenje, kar so z bolj ali manj prepričljivimi
predstavami (proti ne najboljšim, zato pa toliko bolj borbenim tekmecem) tudi
dokazali. Tudi Američani so veljali za tihe favorite prvenstva, ki bodo mešali
štrene – premagali so Gano, nesrečno remizirali s Portugalsko, saj so imeli
zmago v nogah in se uspešno upirali Nemcem. Taktična tekma nas čaka z le malo
priložnostmi in igro med obema šestnajstmetrskima prostoroma.
Napovedujem podaljšek in končno zmago ZDA.
In če se spet postavim v vlogo Nostradamusa …
Po zgornjih napovedih bodo četrtfinalni pari sledeči:
Brazilija –
Kolumbija
Francija - Nemčija
Mehika – Kostarika
Argentina – ZDA
Potem pa naprej v polfinalu
Kolumbija – Nemčija in Mehika – Argentina in veliki finale Kolumbija – Mehika.
Pa še hiter pogled na ostale dogodke …
Luis Suarez je
v tekmi proti Italiji storil veliko neumnost in ta izjemno nadarjeni napadalec ima
več kot očitno težave, ki jih bo najbrž treba reševati na ustreznejši način. Zaslužena,
a za moje pojme stroga kazen, bo vplivala predvsem na njegovo klubsko kariero –
Liverpool (če ga ne prodajo) bo brez njega začel tako angleško prvenstvo kot
tudi Ligo prvakov in vprašanje je, v kakšni formi bo ob povratku.
Mislim pa, da
bosta morala biti FIFA in UEFA odslej strožja in doslednejša pri ostalih
prekrških – naj so to pljunki, rasistične zmerljivke ali pa izredno grobi in
prevečkrat namerni prekrški.
Gana je bila
med afriškimi reprezentancami tista, ki je prikazala morda najlepši in najbolj
gledljiv nogomet in čeprav so imeli v zadnjem bolj malo priložnosti za
uvrstitev v osmino finala (na koncu bi jim proti Portugalski zadoščala že
zmaga), so se v ekipi najprej hudo sporekli (Boateng in Muntari sta morala zapustiti ekipo), potem pa je cel
svet opazoval, kako so jim z letalom dostavili obljubljeno premijo (tri
milijone dolarjev) za nastop na prvenstvu … nor svet!
Zakaj je Del
Bosque šele v zadnjem krogu, ko ni imel več kaj izgubiti, v prvo
enajsterico postavil dva napadalca? Ali bodo Angleži sploh še kdaj prišli v boj za najvišja mesta bodisi na
evropskem ali svetovnem prvenstvu? Mnogi so mnenja, da je zaradi izenačenosti
njihovo prvenstvo daleč najboljše, a reprezentančnih uspehov ni in ni … Bosna in Hercegovina zagotovo objokuje
svojo malodušnost v tekmi z Nigerijo, saj so si zapravili zgodovinski uspeh.
Tudi Portugalska se po nesrečnem
porazu v finalu evropskega prvenstva na domačih tleh proti Grčiji ne more
pobrati in tudi Cristiano Ronaldo
pač ni dovolj za kaj več od tega, kar so letos dosegli.
In pa še moj pogled na to, zakaj so nekatere
južnoameriške reprezentance tako zelo presenetile … dolgo časa se je v južni
Ameriki igral daleč najlepši nogomet, vse dokler evropski klubi niso začeli kupovati
(in vzgajati) najperspektivnejših igralcev že v ranih letih in jih vkalupljati.
Brazilija, Argentina in tudi Urugvaj ima večino ključnih igralcev v evropskih
klubih, igrajo na evropski način in številnim reprezentancam je proti njim »lažje«
igrati. Potem pa na sceno stopijo Kolumbijci, Kostaričani, Mehičani in Čilenci
s povsem novo (drugačno) dimenzijo nogometa in vsi se čudijo … Pa se ne bi
smeli, morali bi le uživati in stiskati pesti, da se bo to romantičen nogomet
znova vrnil. Tudi na evropska igrišča!
Ni komentarjev:
Objavite komentar