sreda, 4. maj 2016

Vklopova drobilnica misli: kako daleč so pripravljeni iti?

Kar grozljivo je, kako veliko ljudi se zadnje tedne pogovarja o Mireli iz Big Brotherja. “A si jo videl kaj je počela onemu, kako je bila pijana, ustaviti so morali snemanja …” in še več podobnih začudenj je slišati vsepovsod. In niti ni grozljivo, da tako veliko različnih ljudi spremlja Big Brother, ampak o čem se pogovarjajo. In zdi se vse bolj očitno, da bo Mirela v šovu očitno še dolgo časa, saj je edina, ki z mehkimi pornografskimi prijemi skrbi za gledanost.

Mediji z največjim veseljem pišejo in poročajo o njenih izpadih, izjavah, ljudje komentirajo. Narod voajerjev. Seks prodaja, naj producenti rečejo, kar hočejo in že po prvem delu sezone je bilo vsaj meni jasno, da se bo letošnji BB vrtel okoli dveh zadev - prepirov in seksa. V obeh primerih je v ospredju Mirela. Slednja, priznajmo, vsaj vizualno ni ravno “sedmica”, karakterno in intelektualno še bolj šepa in če upoštevamo še dejstvo, da je mati dveh fantov, na svoja dejanja v šovu pa je vsak teden bolj ponosna …

V preteklosti je bil seks v resničnostnih šovih bolj diskreten - naj bo to Mišo v prvi izvedbi Bara, Jani in Teja v Gostilni, kasneje Jagoda v Big Brotherju, ki je bila že bolj sproščena, “razvrat” se je začel z La Toyo v eni od izvedb Kmetije in potem se je vse skupaj le še nadaljevalo, letos pa dobesedno eksplodiralo.

Mislim, da so včasih ljudje resničnostne šove dojemali kot zanimivo in svojevrstno preizkušnjo in izkušnjo, seveda je v vseh tlela želja po glavni nagradi, ampak zadnji dve leti se zdi, da v šove vsi prihajajo s taktikami, povezovanja se začnejo že na castingih in med tekmovalci so ljudje, ki so pripravljeni storiti prav vse. In ne razmišljajo, da njihove besede slišijo mnogi in da so njihova dejanja na ogled vsem. Partnerjem in otrokom, (potencialnim) delodajalcem, sorodnikom, sosedom in znancem. In ne le, da ne razmišljajo, bodisi jim je popolnoma vseeno ali pa to naredijo načrtno. In slej ali prej bodo prišli ven, z denarjem ali brez njega, ampak ti zneski niso sanjski in ljudje, ki jih prizadanejo, se zaradi nekaj (deset) tisoč evrov ne bodo počutili čisto nič boljše. In tudi njihova življenja se zaradi “drobiža” ne bodo spremenila, izboljšala, ampak gre le za trenutno olajšanje.

Zakaj, torej? Meni so bili tovrstni šovi kova, vsaj Big Brother, Bar, Kmetija, ... vedno zanimivi z vidika opazovanja človeške psihe. Eksperiment. Kako se bo kdo odzval v določeni situaciji, pod pritiskom naloge ali pa okolja. Mnogi se strejo, pa čeprav gre za zrele osebnosti, ki človeško, prej ali slej začnejo pogrešati družino, dom … Redki izmed njih potem znotraj šova začnejo iskat tolažbo, uteho, avanturo. Zdi pa se, da je vse več takšnih, ki gredo v šov samo zato - torej zaradi avanture, v vseh pogledih (in položajih). Človeška psiha je temna, črna, pokvarjena, egocentrična, brezbrižna. Sram me je, ko poslušam, gledam rajši ne.

Žrtve niso pomembne, lahko pa rečem, da smo največje žrtve pravzaprav gledalci, ki želimo gledati kvalitetnejše, vsebinsko privlačnejše oddaje. In dokler se bo to gledalo, o tem govorilo, nenazadnje pisalo, se bo to ustvarjalo in se bodo resničnostni šovi odvijali, kot se.  

Objavljeno v reviji Vklop, 28.4.2016

Ni komentarjev:

Objavite komentar