Kakšno vezo imajo družabna omrežja s televizijo in televizijskimi vsebinami? Morda bi se morali vprašati drugače - zakaj so naše televizijske vsebine tako slabo povezane z družbenimi omrežji? Dandanes je jasno, da so družabna omrežja pravzaprav največja dnevna soba, bolj ali manj odprt prostor za druženje in izmenjavo mnenj, igrišče, peskovnik, točilni pult in še kaj. Ja, družabna omrežja so lahko tudi vaša rama za tolažbo - ko vaš najljubši TV-lik pokaže drugo plat, ekipa, za katero navijate. izgubi ali pa želite preprosto stresti jezo nad ustvarjalci TV-vsebin.
Treba je seveda upoštevati, da vsa družabna omrežja niso primerna za vse, da komunicirate na različne načine in z različnimi ljudmi, ampak kar se sprašujem je, zakaj slovenske televizije, ustvarjalci in sodelujoči tako zanemarjajo te dodatne in zanimive komunikacijske kanale. Eno so “debatni krožki” na različnih uradnih Facebook profilih, ki so v dobršni meri nadomestili forumske prepire in kjer pravzaprav nikoli ne veš, s kom se prepiraš. Tam imate uradne strani, uradne profile, v večini primerov pa manjkajo moderatorji, ki bi debato konstruktivno vodili in usmerjali, da je preraste v vsesplošno pljuvanje, grožnje in zmerjanje. Predstavljajte si, da ste pred nogometnim derbijem prišli na pijačo v bar, kjer se po “naključju” zadržujejo tudi člani navijaških skupin obeh klubov. Kljub vsemu se zdi, da je Facebook prvi korak za večino - oddaje imajo svoje profile, ki jih urejajo PR službe, v posameznih primerih (spomnimo se lanskega Bara) imajo svoje uradne resničnostni šov profile celo sodelujoči in potem je vprašanje števila všečkov in aktivnih komentatorjev. Slednje je žal precej vprašljivo.
V Sloveniji se je nekaj začelo dogajati na Twitterju, kjer je posamezne oddaje veliko bolj zabavno spremljati s pomočjo oznak (torej preko #) kot jih gledati. Nedavno končana Evrovizija je tako ponudila natančno analizo, kdo si je sposodil katero pesem, načine oblačenja, slačenja, firiziranja in ličenja glede na posamezno državo ali željo po všečnosti ter navrgla kup spominov, opazk in hudomušnih zbadljivk na račun nastopajočih, ali pa recimo komentatorja. In čeprav je tako pri nas sicer moč opaziti vse več aktivnega tvitanja, smo daleč od dogajanja v tujini, kjer se tvita tako o igranih serijah, resničnostnih šovih, kuharskih oddajah, športu, v tvitanju pa sodelujejo vsi - od uradnih kanalov, igralcev, novinarjev, poznavalcev, avtorjev in “zgolj” gledalcev. Pri nas je prva težava že ta, da se ne morejo zedinit okoli uradnega # in da vsi na družabna omrežja gledajo kot podporne in enosmerne, ne pa samostojne komunikacijsko-interaktivne kanale, ki morajo ponuditi še nekaj več. Ekskluzivne vsebine, izjave, zakulisje, priprave in še kaj.
Tako je Snapchat pri nas sploh še v povojih, do Reddita sploh še prišli nismo, čeprav so recimo v ZDA t.i. zvezdniški prevzemi izredno priljubljeni in nemalokrat poskrbijo za težave na strežnikih. Težko rečemo, da si pri nas kdo zasluži “všeček” ali srček, v večini primerov navzdol obrnjen palec ter glasen in jasen poziv - zahtevamo več!
Objavljeno v reviji Vklop, 26.5.2016
Ni komentarjev:
Objavite komentar