Zdi se mi, da me televizijski kvizi spremljajo od nekdaj. Moj prvi kviz spomin je vsekakor hrvaška Kviskoteka z Oliverjem Mlakarjem, za katero sem še dandanes mnenja, da je bil eden najboljših in najbolj dovršenih ter tudi zahtevnih kvizov. Oliver Mlakar je imel voditeljsko prezenco, nezgrešljivi “joker” Kvisko, ki smo ga pogovorno še dolga leta uporabljali z nesmrtno frazo “dižem Kviska” in pa seveda izredno pester nabor vprašanj. Za zmago so morali tekmovalci pokazati res zvrhano mero znanja, pa čeprav se pri nagradah ni govorilo o milijonih dinarjev, ampak bolj o večni slavi oziroma še bolj spoštovanju.
Miša Molk je znotraj pogovorne oddaje Križ-kraž vodila tudi zanimiv kviz, ki ga je ustvarjal Vinko Korent in kjer so bila vprašanja sicer bolj ljudstvu prijazna, a še vedno včasih zavita in ravno prav zagonetna, spominjam se še Saša Hribarja in Saše Einsiedler, ki sta vodila kvizovsko potapljanje ladjic in pa vrsto radijskih kvizov, družinsko obarvana tekmovanja, kvize in še kaj je na nacionalki pred Mariem seveda vodil Mito Trefalt in potem se je leta 2000 zgodil Lepo je biti milijonar.
Lahko rečemo z nesmrtnim Jonasom, katerega vrednost smo spoznali šele takrat, ko je njegov stol zasedel Boštjan Romih. Jonas, ki je sam izredno inteligenten, katerega obraz ima tisoč in en izraz in ki je bil zgolj s pogledom, brez besedice, še v tako prepričanega poznavalca zasejati seme dvoma. Lahko rečem, da gre za ata in mamo vseh sodobnih TV-kvizov in zgled vsem voditeljem. Jonas je kasneje svoje voditeljsko kvizovanje nadaljeval tudi v kvizu Denar pada na Planet TV, kjer je bil pač preprosto on. POP-u je želela na začetku 21. stoletja takrat štrene mešati nacionalka, ki je za potrebe kviza Življenjska priložnost iz naftalina potegnila Mita Trefalta in takrat obudila rivalstvo med glavnima akterjema, kjer pa je bil zmagovalec (vnaprej) znan.
Zadnja leta se zdi, da resničnostni in kuharski šovi TV-kvize potisnili povsem na stranski tir. Tu in tam se kaj zgodi, kar gledalci spregledajo in podobno hitro ugasne. Vem! je bil eden takšnih primerov, ki so ga gledalci opazili samo toliko, da so ga lahko sesuli. Voditelje, tekmovalce, koncept, vprašanja, … Tekmoval je sicer s telenovelami in nikakor v prime-timeu, se kviz preprosto ni “prijel”. In nacionalka je poskusila nekoliko drugače, še enkrat več z licenco, a z drugačnim konceptom.
Govora je o kvizu Taksi, kjer se v vlogi taksista, eh, voditelja, preizkuša Jože Robežnik. Jože (ali kot ga morda poznate JocoHud) spremlja tuje pogovorne oddaje, stand-up nastopače in se uči od mojstrov in tudi njihovih napak, je pa priznal, da se bo pri vodenju Taksija zgledoval po Jonasu. Torej, pri mojstru. In se, poleg tega je njegov obraz zelo televizičen. Zanimiv koncept - udeleženci pokličejo taksi in Jože jim med vožnjo do želene lokacije zastavlja vprašanja. Ki so, ne glede na sprva nizke zneske, lahko zahtevna. Tekmovalci imajo možnost dveh pomoči in čisto na koncu tudi možnost podvojitve dobljenega. Skoraj Milijonar v Taksiju. Lahko pa seveda ostanejo brez vsega, celo brez vožnje do cilja. Kviz bo res zanimiv postal, ko bodo v igri daljše vožnje ali ko bodo udeleženci odgovarjali hitreje. In bodo v igri tudi višji zneski … Upajmo le, da Jožeta takrat ne bo kakorkoli zaneslo.
Objavljeno v reviji Vklop, 7. aprila 2016
Ni komentarjev:
Objavite komentar